Tiskane izdaje
Ljubljana – Sistem nadzora nad varnostjo živil se ujema z zahtevami in predpisanimi merili EU, a zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju nalog, razkritih v revizijskem poročilu računskega sodišča, bodo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje morali ukrepati.
Pomanjkljivosti, na katere so opozorili revizorji, ki so na kmetijskem ministrstvu preverjali sistem nadzora nad varnostjo živil v zadnjih treh letih (do konca leta 2012), zmanjšujejo učinkovitost uradnega nadzora.
Računsko sodišče, ki je tako drugič v zadnjih dveh letih preverjalo delovanje sistema nadzora nad varnostjo hrane (prvič pri preverjanju dela ministrstva za zdravje in reviziji nadzora varnosti živil), je tudi pri tem pregledu ugotovilo, da racionalizacija s koncentracijo nadzornih služb pod streho ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 2010 oziroma današnjega ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) še ne pomeni večje učinkovitosti nadzora nad varnostjo živil. Pod streho ministrstva je v začetku letošnjega leta začela delovati uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je povezala delo štirih nadzornih služb. Čeprav njeno šele nekajmesečno delovanje še ni bilo predmet preverjanja revizorjev, so ugotovitve pomenljive.
»Nekatere pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost uradnega nadzora in bi jih bilo treba odpraviti, saj bi s tem dobili zanesljivejša zagotovila, da nosilci živilske dejavnosti učinkovito izpolnjujejo zakonodajo in da je varnost živil zagotovljena,« pravi Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, katerega revizorji odgovornim za nadzor nad varno hrano na MKO očitajo nesodelovanje z ustreznimi institucijami, predvsem pa odsotnost pravih ocen tveganja.
Kljub resnim kritikam na račun nadzornih služb pri zagotavljanju varne hrane, zaradi katerih morajo na ministrstvu zdaj pripravljati odzivno poročilo, je minister Dejan Židan prepričan, da je sistem, kakršnega imamo, ustrezen in da deluje. Navsezadnje, pravi, je to razvidno tudi iz poročil evropskih inšpektorjev.
»Poznamo podatke, da imamo več nadzorov kot v primerljivih evropskih državah. Nič ni narobe, če smo ohranili nekatere dobre navade iz nekdanje države. Če računsko sodišče ugotovi, da je treba tega nadzora imeti še več, se s tem strinjam,« pravi minister Židan in obenem razkrije, da so bili v zadnjih dneh v Sloveniji znova na delu evropski veterinarski inšpektorji.
Kljub varčevalnemu »popravljanju« proračuna, s katerim je kmetijsko-okoljski resor izgubil 87 milijonov evrov, je minister zatrdil, da ne bo posegov »v kakršnokoli analitiko, ki vpliva na varnost hrane«.
Že pomanjkljiv nadzor dodatno slabi neusklajenost organov
Kako te delujejo pri nas, preverjajo domači in tuji revizorji. Njihove ugotovitve in priporočila včasih bolj vzbujajo skrb, drugič manj. Da ne bi živeli v lažnem prepričanju, kako je pri nas vse lepo pod nadzorom in tako kot mora biti, so s popisanim v obsežnem poročilu poskrbeli na računskem sodišču. Preverili so učinkovitosti ministrstva za kmetijstvo in okolje pri izvajanju nalog na področju varnosti živil, potem ko je tudi večji del zdravstvenega inšpekcijskega nadzora prešel pod okrilje tega resorja (v domeno Veterinarske uprave Slovenije) in pri katerem od začetka leta deluje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Veliko neopravljenih nalog
Ugotovili so, da ministrstvo po prevzemu pristojnosti na področju varnosti živil ni jasno in pregledno določilo pristojnih organov in njihovih pristojnosti na področju uradnega nadzora, prav tako ni celovito pravno uredilo postopkov za registracijo novih obratov. Revizorji so ugotovili, da je s prenosom pristojnosti nastala dodatna administrativna ovira, saj so se morali obrati prodaje na drobno, če so prodajali živila rastlinskega in živalskega izvora, registrirati v dveh različnih registrih ministrstva, poleg tega pa ministrstvo tudi ni vzpostavilo enotne vstopne točke za vse prejete vloge. Poleg tega ministrstvo ni vzpostavilo ustreznega in zadostnega sodelovanja med pristojnimi organi (veterinarsko upravo in inšpektoratom za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje), zato niso bile izkoriščene priložnosti za učinkovitejše načrtovanje in izvajanje uradnega nadzora nad obrati prodaje na drobno.
Ugotovljenih pomanjkljivosti je še več: ministrstvo ni izdelalo večletnega nacionalnega načrta uradnega nadzora za tekoče in prihodnje obdobje, ni opredelilo jasnih in merljivih strateških ciljev uradnega nadzora, uradni nadzor ni v celoti temeljil na tveganjih, strategije vzorčenj pa niso bile na vseh področjih jasno in pregledno opredeljene. Poleg tega tudi nimamo večletne strategije na podlagi ocene tveganj po nosilcih živilske dejavnosti, temveč se strategija določa vsako leto posebej.
Ohlapno vzorčenje
Kot primer ohlapnosti nadzora navajajo jemanje vzorcev surovega mleka za mlekomate: v letu 2010 je bilo odvzetih 29 vzorcev ali le pri dobri tretjini nosilcev živilske dejavnosti, ki imajo tovrstno prodajo, v letih 2011 in 2012 pa je bil odvzet po en vzorec iz vsakega mlekomata.
Silno pomanjkljiv je (bil) tudi nadzor nad spletno prodajo živil živalskega izvora in krme. Tam, kjer so ga izvajali, pa so ga tako, da so bile v nekaterih primerih laboratorijske analize vzorcev živil opravljene prepozno. Pri ugotavljanju pesticidov v živilih rastlinskega izvora so pristojni organi lahko glede spornega živila izvedli le še izredni pregled pri nosilcu živilske dejavnosti, za umik oziroma odpoklic živila pa je bilo že prepozno, saj ob prejemu rezultatov analiz ni bilo več v prometu.
Davek nesodelovanju
Zgovoren primer nesodelovanja in neupoštevanja ugotovitev ter priporočil institucije, ki ni v domeni kmetijskega ministrstva in njenih nadzornikov za varno hrano, je primer ocene tveganja za zdravje ljudi, ki prebivajo na območju Bele krajine in so izpostavljeni vplivu PCB zaradi uživanja lokalno pridelanih živil.
Po kronologiji, popisani v revizijskem poročilu računskega sodišča, je ministrstvo za zdravje maja 2011 predstavilo kmetijskemu ministrstvu poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto o rezultatih opravljene raziskave o posledicah vpliva PCB na okolje v Beli krajini z oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi uživanja doma pridelanih živil in rib iz reke Krupe in Lahinje glede na vsebnost PCB, ki jo je naročil urad za kemikalije.
Ugotovitve raziskave so bile nedvoumne: da zaradi določene vrednosti toksičnih ekvivalentov v živilih ni mogoče izključiti škodljivega vpliva na zdravje ljudi zaradi uživanja živil iz obravnavanega območja in da so ribe iz Krupe in Lahinje zagotovo škodljive za zdravje, zato reki nista primerni za ribolov. Za zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi so odsvetovali uživanje rib iz teh dveh rek, in sicer od naselja Gradac, priporočili so omejitev vnosa doma pridelanih živil, odsvetovali so uživanje perutninskega mesa in jajc iz vasi Krupa in Anzlova gora, odsvetovali so uživanje doma pridelanih živil v vaseh ob reki Krupi in predlagali, da je treba nad živili, ki se dajejo v promet, vzpostaviti nadzor glede vsebnosti PCB.
Predstavniki Veterinarske uprave Slovenije (Vurs) pa so podvomili o ustreznosti rezultatov raziskave, ker da pooblaščeni laboratorij ZZV Maribor, ki za Vurs analizira vzorce živil, uporablja drugo metodologijo ugotavljanja PCB in ne zaznava tako visokih koncentracij PCB. Zaplet se je razpletal dobro leto z dodatnimi preverjanji, vzorčenji, analizami in primerjavami, ki so pritrdile prvotnim ugotovitvam in narekovale ukrepanje.
