Tiskane izdaje
Ljubljana – V letošnji raziskavi o nakupovalnih navadah Slovencev v družbi GfK spet ugotavljajo, da najraje nakupujemo v Sparu oziroma Intersparu, sledi pa mu Mercator. Obema je priljubljenost pri potrošnikih v letošnji anketi nekoliko upadla, a Spar še vedno vodi z velikim naskokom (30 odstotkov jih stavi na Spar, 18 na Mercator). Pri drugih trgovcih se je delež privržencev povečal, najbolj Lidlu in Tušu, ki sta dosegla 12 oziroma 14 odstotkov vprašane populacije. Sledita Hofer in E.Leclerc.
Analitiki GfK so preverili tudi, kje nakupujejo anketiranci glede na njihovo starost. Potrošniki, stari med 15 in 30 let, prisegajo na diskontne prodajalne, predvsem na Hofer in Lidl, tisti v skupini od 31 do 50 let najraje kupujejo v Sparu in Tušu, starejši pa v Mercatorju.
V projektu, ki ga imenujejo Trgovinski monitor (gre za mednarodni projekt v 11 državah, poteka že več kot deset let, opravi se enkrat na leto z metodo osebnega anketiranja na domu na vzorcu 853 anketirancev), ugotavljajo tudi, kateri tip trgovine pritegne največjo pozornost kupcev. Zanimivo je, da se trendi v tem pogledu spreminjajo: prejšnji naval na največje trgovine, hipermarkete, se umirja, povečuje pa se obisk diskontov. Po oceni GfK se je njihov delež na slovenskem trgu ustavil nekoliko pod 20 odstotki. »Po osmih letih se je letos prvič zgodilo, da diskontne trgovine svojega deleža v primerjavi z lanskim letom niso povečale. Iz tega bi lahko sklepali, da se je rast diskontov ustavila,« menijo v GfK.
Najbolj priljubljen tip trgovine še vedno ostaja supermarket, v katerem potrošniki na mesec porabijo največ denarja. Za supermarketi so se uvrstile manjše trgovine, katerih delež spet narašča in je dosegel že skoraj petino odgovorov anketiranih, po drugi strani pa upada delež tistih, ki večinoma kupujejo v hipermarketih; v petih letih se je zmanjšal z 20 na 15 odstotkov.
GfK je analiziral tudi nakupovalne navade glede na družbeni razred, v katerega spada kupec. Tega zaznamujejo zaposlitev anketiranca oziroma glave družine, njegova izobrazba in dohodek gospodinjstva. Iz raziskave izhaja, da »višji ko je družbeni razred, v katerega spada kupec, bolj verjetno je, da pogosteje nakupuje v večjih trgovinah«. V diskonte po rezultatih raziskave bolj pogosto zahajajo kupci iz najnižjega družbenega razreda.
