Večina zavarovancev se odloča za pospešena izplačila pokojninskih rent

To je lahko smiselno pri manjših privarčevanih zneskih, sicer pa s tem tvegamo finančno stisko v pozni starosti.

Objavljeno
06. december 2013 19.07
Slovenija, Ljubljana, 17.Februar2010, Upokojenci. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Andrej Motl
Andrej Motl

Varčevalci v drugem pokojninskem stebru lahko ob upokojitvi sami izberejo izplačevalca in obliko dodatne starostne pokojnine oziroma pokojninske rente. Preverili smo, katere oblike izplačil imajo pri tem na voljo in kakšne so lahko posledice napačne izbire.

Med klasičnimi rentami ponudniki poudarjajo pokojninski renti brez zajamčene dobe izplačevanja in z njo. Renta brez jamstva se zavarovancu izplačuje do njegove smrti ne glede dobo izplačevanja.

Renta z jamstvom pa se lahko deduje: če zavarovanec umre pred iztekom zajamčenega obdobja, bo do konca tega obdobja rento prejemal izbrani upravičenec ali dedič. Če pa zavarovanec to obdobje preživi, bo rento tako kot pri renti brez jamstva prejemal do svoje smrti.

V nasprotju z omenjenima rentama, ki se izplačujeta v enakomernih zneskih, pri rentah s pospešenim črpanjem sredstev ponudniki njihovo glavnino izplačajo v vnaprej omejenem obdobju, ki lahko traja tudi zgolj leto dni, v preostalem času pa so izplačila minimalna – v konkretnem primeru na primer tudi samo 12 evrov na leto. Ta renta je pogosto dedna v obdobju pospešenega izplačevanja, po izbiri zavarovanca pa je jamstvo lahko tudi krajše.

Višine mesečnih izplačil omenjenih rent lahko primerjamo na konkretnem primeru. Zavarovanec, ki je ob začetku izplačevanja star 60 let in je privarčeval 20.000 evrov, pri Zavarovalnici Triglav med drugim lahko izbira med klasično rento v višini 82,85 evra, rento z desetletnim jamstvom v višini 81,97 evra ali triletno pospešeno rento v višini 374,49 evra.

Večino prihranka je možno počrpati tudi v nekaj letih

Za rente s pospešenim črpanjem sredstev se pri ponudnikih, ki so nam posredovali odgovore, odloča velika večina zavarovancev. Pri Modri zavarovalnici je njihov delež 95-, pri Prvi osebni zavarovalnici pa skoraj 99-odstoten. Ponudniki to pripisujejo predvsem omejenim sredstvom povprečnih varčevalcev.

»Sčasoma, ko bodo privarčevani zneski večji, se bo povečeval delež klasičnih dosmrtnih rent, saj bodo tudi tam mesečna izplačila v povprečju lahko večja,« menijo pri Prvi osebni zavarovalnici.

Finančni svetovalec Miha Berkopec opozarja, da lahko z odločitvijo za pospešeno izplačevanje rent zavarovanec po nepotrebnem tvega finančno stisko v pozni starosti. Poudarja, da so prav v tem obdobju zadostni prejemki najbolj pomembni, saj jih zelo težko nadomestimo z drugimi viri.

Pri tako imenovanih naraščajočih rentah so izplačila na začetku nekoliko nižja, nato pa postopoma naraščajo. Berkopec kot prednost teh rent poudarja daljše obdobje plemenitenja sredstev pred izplačilom in nekoliko višje prejemke zavarovancev v pozni starosti.

Njihova glavna slabost pa je po njegovi oceni tveganje, da zavarovanec zaradi krajše življenjske dobe ne porabi večjega dela privarčevanih sredstev. Tudi pri teh rentah imajo zavarovanci možnost izbire zajamčene dobe izplačevanja.

Rente še vedno niso povsem poenotene

Čeprav je evropska direktiva predvidela konec ločevanja zavarovalniških produktov po spolu že z 21. decembrom lanskega leta, nekateri ponudniki pokojninskih rent še niso poenotili. Posledično moškim zaradi krajše pričakovane življenjske dobe še vedno dodeljujejo višje rente.

Berkopec pritrjuje, da se moškim načeloma izplača izbrati prav te ponudnike, ženskam pa izplačevalce, ki so poenotenje že izvedli, a da ni nujno, da bo ponudba zato avtomatično boljša. »Vsekakor je pred odločitvijo treba pridobiti več ponudb različnih izplačevalcev ob enakih predpostavkah,« še poudarja. Odločitev za ponudnika, ki rente še naprej ločuje po spolu, ima dolgoročen vpliv, saj se pri tistih, ki bodo rente že prejemali, niti pozneje ne bodo poenotile.

Kot vzrok za različne interpretacije evropske direktive ponudniki večinoma navajajo nejasno zakonodajo. Pri Modri zavarovalnici pravijo, da rente zdaj izplačujejo še na podlagi trenutno veljavnih pokojninskih načrtov. Poudarjajo, da mora pravila in zahteve za izračun rent po pokojninskih načrtih, ki bodo usklajeni z ZPIZ-2 in bodo dali odgovor na poenotenje rent, še določiti minister za finance v sodelovanju z ministrom za delo, za kar pa ima čas do konca leta.

Dodatno pokojnino lahko močno načne inflacija

Ker je pokojninska renta dolgoročen produkt, Berkopec zavarovancem svetuje, naj so zavarovanci pozorni na to, koliko se pri posameznem ponudniku pozneje lahko prilagaja inflaciji.

Ponudniki lahko vpliv inflacije med drugim omejijo s pripisom dobička iz pokojninskih kritnih skladov. Pri Zavarovalnici Triglav so dejali, da v primeru pozitivnega poslovanja kritnega sklada rente prilagajajo, a največ do višine inflacije. Pri Modri zavarovalnici in Prvi osebni zavarovalnici dobička med njihovim izplačevanjem dodatno ne pripisujejo.

Pri Moji naložbi izvajajo valorizacijo – prilagoditev višine rente, ki nato predstavlja njeno najnižjo raven izplačevanja. Pogoja zanjo sta, da njihov kritni sklad v posameznem letu ustvari dobiček in da so v tem letu hkrati rastle tudi plače v Sloveniji.