Tiskane izdaje
Ljubljana – Septembra sta bila na spletni strani zavoda za zaposlovanje objavljena dva zaposlitvena oglasa, ki kažeta na dejstvo, da v Sloveniji nihče ne preverja delodajalcev, ki zaposlujejo nove delavce niti v primerih, ko jih napotujejo na delo, ko je nevarnost zlorab še večja.
V prvem primeru je imelo podjetje, ki je iskalo delavce za delo v tujini, na dan poizvedbe že 423 dni blokirane račune, v drugem primeru pa je gradbeno podjetje iskalo plesalko oziroma hosteso za delo v nočnem klubu.
Zastavlja se vprašanje, kako je mogoče, da je podjetje HMZ, ki ima kot glavno dejavnost registrirano gradbeništvo, lahko objavilo oglas za delovno mesto plesalke oziroma hostese na spletni strani državne institucije, kjer bi morale biti objave zaposlitvenih oglasov skrbno preverjene. Na zavodu odgovarjajo, da so preverili vse evidence, ki jih imajo na voljo in ugotovili, da ima podjetje HMZ gradbeništvo tudi poslovno enoto, ki ima kot glavno dejavnost navedeno »drugo podjetniško in poslovno svetovanje«.
Razen tega objavo prostega delovnega mesta, tudi če je že na prvi pogled sporna, lahko zavrnejo le, če ni v skladu s predpisi o urejanju trga dela ali preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, oziroma če ugotovijo, da zaposlitev ne bo pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Na nedovoljene prakse podjetij jih pogosto opozorijo šele iskalci zaposlitve, pri čemer lahko ukrepajo le v primeru, če obstaja zakonska podlaga za umik oglasa. Za nadzor nad tovrstnimi kršitvami delovne zakonodaje so pristojni na inšpektoratu za delo, kjer glede konkretnega primera podjetja HMZ gradbeništvo d.o.o. pravijo, da so na zavodu sporni oglas že umaknili, inšpekcijski postopek pa je še v teku.
Računi niso zanesljiv podatek
Na inšpektoratu so povedali, da so v zadnjih nekaj letih že večkrat obravnavali tudi podjetje SC Lars d.o.o. s Ptuja, ki je za delo v tujini iskalo deset ključavničarjev in drugih delavcev, čeprav so imeli že skoraj leto in pol blokirane vse račune. Letos so zoper njih uvedli prekrškovni postopek zaradi ugotovljenih kršitev v zvezi z izplačilom plač. Tudi pri tem delodajalcu so postopki še v teku.
Na zavodu za zaposlovanje pred objavo sporočil o prostih delovnih mestih delodajalce preverjajo iz javno dostopnih baz podatkov, po zakonu so dolžni voditi tudi evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Ker ne razpolagajo z vsemi informacijami o podjetju, denimo s podatki finančne uprave (Fursa), ali kadar gre za novoustanovljena podjetja, s katerimi še nimajo izkušenj, priznavajo, da lahko pride tudi do napak. Glede na dosedanje izkušnje so še posebej pozorni na objavo oglasov v primeru nekaterih dejavnosti – ena takih je gradbeništvo –, kjer pred objavo oglasa naredijo še dodatne poizvedbe, vendar blokada transakcijskega računa ni formalni razlog za zavrnitev objave zaposlitvenega oglasa.
Blokada transakcijskih računov v Sloveniji namreč ne pomeni, da podjetje ne posluje preko računov iz tujine, opozarjajo na finančni upravi. Po njihovih podatkih ima v tujini odprt transakcijski račun 2273 pravnih in fizičnih oseb, med njimi jih ima 304 v Sloveniji blokirane račune.
V postopkih davčnega nadzora Furs preverja tudi promet prek računov v tujini na enak način kot pri vseh drugih davčnih zavezancih. V primeru, ko gre za dolžnika z blokiranimi računi v Sloveniji, ki posluje preko računov v tujini, v okviru nudenja mednarodne upravne pomoči predlagajo izterjave v drugih državah, lahko pa zasežejo tudi premoženje, ki ga imajo dolžniki v Sloveniji.
Podjetja v »umetni komi«
V svetovalnici za migrantske delavce pri svobodnih sindikatih opozarjajo, da je za izdajo potrdila na obrazcu A1, ki ga morajo delodajalci pridobiti, če želijo napotiti delavce na začasno delo v tujino, v Sloveniji potrebno zbrati neprimerno manj dokumentacije in torej opraviti veliko manj preverb, kot v sosednji Hrvaški. Kot pravi Goran Lukič iz ZSSS, izdajamo v Sloveniji podjetjem dovoljenja za napotitev delavcev na začasno delo v tujino celo brez ugotavljanja, ali imajo zbrano vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva evropska zakonodaja.
»Poleg izvirnega greha, da dovolimo poslovanje podjetij, ki imajo v Sloveniji le poštni nabiralnik, in podjetij z blokiranimi računi, je napaka slovenske zakonodaje tudi v tem, da posledično ohranja podjetja v »umetni komi«, saj ne izpolnjujejo niti osnovnih pogojev za normalno in zakonito delovanje.«
