Tiskane izdaje
Danes podjetje vodijo štirje bratje, sinovi ustanovitelja. Na čelu je najmlajši Martin Jezeršek, ki je dejavnost razvil na mednarodno raven, saj so poleg Slovenije prisotni še na Hrvaškem in v Italiji.Razen tega imajo v lasti in upravljanju skoraj 250 let staro posest Dvor Jezeršek v neposredni bližini letališča Brnik, v mesecu marcu pa prevzemajo v upravljanje gostinske dejavnosti v restavraciji na Blejskem Gradu.
Podjetje Jezeršek je tudi uradni hospitality catering dobavitelj italijanskega nogometnega provoligaša Udinese Calcio, kar pomeni da so prisotni na vseh domačih tekmah tega kluba. Na Hrvaškem skupaj z lokalnim partnerjem skrbijo za catering številnih veleposlaništev, podjetij, športnih klubov, ipd. Pred dnevi so se vrnili iz nemškega sejma Berlin Green Week, kjer so predstavljali kulinariko Slovenije.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Zelo smo ponosni, da smo uspeli prebroditi prehod med prvo in drugo generacijo lastnikov. Danes smo lastniki podjetja štirje bratje, vsi smo v podjetju tudi zaposleni. Tudi oče je še vedno aktiven, čeprav ni več vpleten v vsakodnevno poslovanje. Njegovo mnenje je pomembno, ko gre za sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev, saj so njegove izkušnje neprecenljive. Skupno zaposlujemo 35 ljudi, to število bo letos narastlo na 43. Ob konicah zaposlujemo tudi veliko honorarnih sodelavcev.
Na trgu je veliko podjetij, ki se ukvarja s pripravo in prodajo hrane. Kaj je ključno, da se obdržiš tako dolgo, kot se je vaše podjetje, da v tej branži rasteš in da si pred konkurenco?
Gre za zelo dinamičen posel, sploh ko govorimo o cateringu. Ključen je stalen razvoj na vseh področjih. Smo verjetno edino gostinsko podjetje v Sloveniji, ki ima zaposleno osebo na mestu vodje razvoja. To pomeni, da vsakodnevno razmišljamo o možnih izboljšavah, razvijamo nove jedi, koncepte pogostitev, produkte kot je Akademija Jezeršek, Večerja na zajli, Dinner in the sky... Predvsem pa imamo ekipo sodelavcev, ki zna razmišljati izven tradicionalnih okvirjev, ki se izzivu nikoli ne odreče, ki je pri svojem delu izredno kreativna in prilagodljiva. Tako smo vedno korak pred konkurenco.
Delavci v gostinstvu so zelo iskan kader, posebej če izstopajo po kakovosti. Kakšen je zdaj njihov položaj na trgu dela?
Ne glede na poklic in gospodarsko situacijo je dober kader vedno iskan. Vedno smo odprti za sodelavce, ki nas uspejo prepričati, da se bo investicija v njihovo plačo povrnila z njihovim delom in ni nas lahko prepričati. Z vidika delodajalca je trenuten položaj na trgu dela zelo zahteven. Vse višja je obdavčitev plač, ustvarjena dodana vrednost v gostinstvu pa se ne povečuje. To nas sili v zniževanje stroškov. Hkrati pa mislim, da se je ponudba na trgu dela izboljšala. Zanimanje za poklic kuharja se povečuje. Veliko je mladih, ki so ustvarjalni in v kuhinji gradijo kariero. Zasluge za to gredo tudi televizijskim šovom, ki jih je vedno več. S tem so pripomogli k večjemu ugledu in večji prepoznavnosti poklica.
Veliko pomanjkanje je predvsem na področju strežbe. Strežba namreč ni zgoj dostava hrane in pijače do mize. Potrebno je veliko strokovnosti, prodajnih veščin, komunikacijskih veščin itd. V tem trenutku je najtežje najti dobrega natakarja.
Ali v poplavi televizijskih kuharskih oddaj in kuharjev tudi vi razmišljate o čem podobnem?
Vedno smo odprti za ideje in smo pripravljeni o tem razmišljati.
Se spričo vse večje popularnosti kuharskega poklica mladi pogosteje odločajo za ta poklic?
Veliko je mladih, ki želijo graditi kariero na področju kuharskega poklica, kar je pozitivno. Hkrati so ti mladi izbirčni pri izbiri delodajalca, saj želijo pridobivati izkušnje v restavracijah, ki imajo ugled. Nam je s kvalitetnim delom uspelo ustvariti blagovno znamko, ki je za takšne kadre zanimiva. Mladi iščejo priložnosti tudi v tujini in nabirajo izkušnje v priznanih restavracijah. Tudi to je pozitivno, vendar se vse bolj pogosto odločijo, da bodo v tujini tudi ostali, kar pa za Slovenijo pomeni izgubo znanja in potenciala.
Je v kulinarični dejavnosti še prostor za nove podjetniške ideje?
Še veliko je neodkritega. Priložnosti vidim za ideje, ki se ne omejujejo zgolj na slovensko tržišče in imajo potencial za širitev na tuje trge. V imenu našega podjetja lahko povem, da bi s sredstvi za investicije lahko ureseničili mnogo takšnih projektov za katere sem prepričan, da bi bili zelo uspešni.
Pogosto ste v tujini - kaj bi se lahko Slovenci naučili od kuharskih velesil?
Tradicionalne kulinarične velesile so Francija, Italija in Španija. Imajo izredno bogato kulinarično identiteto, zgodovino in ogromen izvoz na tem področju. Izpostavim lahko tudi Norveško in Anglijo. Ti dve državi nimata zgodovinske kulinarične identitete kot prej omenjene države, slovita celo kot kulinarično dolgočasni, sta si pa v zadnjih letih na področju kulinarike ustavrile velik ugled. Skandinavska kulinarika se je povzpela v luči večkrat najboljše restavracije Noma, angleška s številnimi mednarodno uspešnimi kuhaerji kot so Heston Blumenthal, Jamie Oliver in drugi. Slovenija se lahko uči od vseh teh držav. V osnovi imamo vse, manjka nam le dobra promocija.
