Tiskane izdaje
Ljubljana – Delodajalci, ki iz različnih vzrokov ne plačujejo prispevkov za socialno varnost, povzročajo zaposlenim tudi skrbi, kaj se dogaja z njihovim zdravstvenim zavarovanjem, še posebej s pokojninskim. Dolg za prispevke pa je tudi veliko breme za javne blagajne.
Furs dobiva podatke za posameznike
Slovenska javnost je lahko posebej v letih od 2008 do 2011 spremljala poročila o delavcih iz podjetij, ki zanje niso plačevala prispevkov za socialno varnost, a tega zaposleni sploh niso vedeli. Izvedeli so šele, ko so začeli na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje urejati podatke za upokojitev, pri tem pa se je izkazalo, da delodajalci celo več let niso plačali prispevkov.
Od 1. januarja 2009 se na finančno upravo stekajo individualni REK-obrazci, na katerih delodajalci poročajo o plačah in obveznih dajatvah za vsakega zaposlenega posebej. Odtlej lahko ti pri finančni upravi sami preverijo, kako je s prispevki. Lani je izdala 19.901 obvestilo o plačanih prispevkih za socialno varnost, ki so jih zavarovanci naročili bodisi po elektronskem sistemu eDavki bodisi na papirju.
Poleg tega od odločbe ustavnega sodišča finančna uprava delodajalcu ne sme več odobriti odloga ali obročnega plačila prispevkov za zaposlene. Še vedno pa je mogoče, da delodajalec prispevkov ne plača: za družbami, na primer, ki končajo v stečaju, ostane velik dolg, izterjava pa je težka. Pri tem je za delavce pomembno vprašanje, kako dolg za prispevke vpliva na njihovo socialno varnost: na zdravstveno zavarovanje in leta, ki jih »zbira« za upokojitev.
ZZZS: Delavec ne ostane brez zavarovanja
Po pojasnilih zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZSSS) brez pravic iz zdravstvenega zavarovanja zaradi neplačanih prispevkov ostanejo le tiste skupine zavarovanih oseb, ki si same plačujejo prispevke in so tako same odgovorne za plačilo obveznosti.
»Določba 78. a člena zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju torej ne vključuje zaposlenih, ki nimajo nobenega vpliva na to, ali bo delodajalec zanje plačal prispevke. To pomeni, da te osebe in po njih zavarovani otroci in drugi družinski člani nemoteno in v polnem obsegu uveljavljajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, čeprav njihov delodajalec zanje ni plačal prispevkov,« pojasnjujejo v zavodu.
Ne delavec ne njegovi družinski člani, ki so zavarovani po njem, torej ne bodo ostali brez zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja, če delodajalec zanje ni plačal prispevkov. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa si zavarovanci plačujejo sami: če si naberejo dolg za mesečne premije, jih čakajo doplačila nekaterih zdravstvenih storitev, dokler ga ne bodo poplačali. Njegovi otroci dolga za dodatno zavarovanje ne bodo občutili.
Drugačna pravila za samostojne zavezance
Drugačna pravila veljajo za zavarovance, ki sami plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje: to so tako imenovani samostojni zavezanci za prispevek, samostojni podjetniki, kmetje, osebe, ki opravljajo samostojni poklic. »Tem skupinam zavod za zdravstveno zavarovanje zadrži pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v obdobju, ko nimajo plačanih prispevkov, poudarjajo na ZSSS.
Toda tudi pri njih mora upoštevati omejitev: »Če dolg znaša manj kot 50 evrov, pravic ne zadržimo.« Pri večjem dolgu ostanejo brez pravic po dolžniku tudi zavarovani družinski člani, a to ne velja za otroke: tem zakon pravic iz zdravstvenega zavarovanja tudi v tem primeru ne odreče.
Zpiz: Dolg vpliva na zavarovanca
Neplačane prispevke oziroma dolg za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga za delavca in v njegovem imenu plačuje delodajalec ob izplačilu plač, pa bo občutil tudi zavarovanec, ko se bo hotel upokojiti. »Če je delodajalec za zaposlenega vsaj obračunal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se temu to obdobje šteje v zavarovalno obdobje,« na vprašanje, kakšne bodo posledice za zavarovanca, odgovarjajo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).
To pomeni, da bodo tudi meseci ali kar obdobje z vsaj obračunanimi prispevki šteli v leta, ki jih mora zbrati za upokojitev. Obdobje brez plačanih prispevkov pa ne bo štelo v izračun pokojnine. Na vprašanje, ali se bodo ta leta poznala pri višini odmerjene pokojnine, vnaprej ni mogoče odgovoriti z gotovostjo, ker ni mogoče predvideti dveh okoliščin, poudarjajo na Zpizu: »Najprej, ali bo pri izračunu delavčevo najugodnejše zaporedje let zajelo tudi to obdobje brez prispevkov – če ne, manjkajoči prispevki ne bodo vplivali na višino pokojnine. In drugo: ne vemo, ali bo višina delavčeve pokojnine odmerjena od najnižje pokojninske osnove. V tem primeru manjkajoči prispevki ne bodo vplivali na višino pokojnine.«
Zavarovanec sam ne more izterjati dolga za prispevke
Zavarovanci sami ne morejo izterjati prispevkov za socialno varnost, ki jih v njihovem in svojem imenu niso plačali njihovi delodajalci, poudarjajo na finančni upravi: »V primeru neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje postopek davčne izvršbe začne finančna uprava po uradni dolžnosti. Prav tako zaposlenim ni treba prijavljati teh prispevkov kot terjatev v morebitni insolvenčni postopek – stečaj ali prisilno poravnavo –, ki poteka nad delodajalcem.« Za prijavo teh terjatev v insolvenčni postopek poskrbita finančna uprava in zavod za pokojninsko zavarovanje.
V slovenskem davčnem dolgu, ki je konec leta 2014 znašal 1,42 milijarde evrov, je bilo 435,8 milijona evrov ali 30,7 odstotka prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje: 20,7 odstotka za pokojninsko in deset odstotkov za zdravstveno. Ti podatki opozarjajo, da dolga iz prispevkov pač ni mogoče preprečiti, saj velik delež ostane za podjetji, ki propadejo, zato je posebej za zaposlene pomembno, da izterjava steče čim prej.
Delodajlec mora ob vsaki plači izročiti plačilno listo
Po zakonu o delovnih razmerjih ni dvoma: delodajalec mora delavcu za vsako plačo izročiti tudi plačilno listo. Toda naša sogovornica pravi, da je v šestih mesecih, kar je bila zaposlena za določen čas, od svojega delodajalca dobila le tri. Za takšne kršitve je pristojen inšpektorat za delo.
»Inšpektorat Republike Slovenije za delo je od začetka leta 2012 ugotovil 633 kršitev 135. člena zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na izdajo pisnega obračuna plače in nadomestila plače,« kaže statistika, ki jo je mogoče dobiti pri inšpektoratu.
Po pojasnilih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je delodajalec dolžan »delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun«. K temu ga zavezuje 135. člen zakona o delovnih razmerjih, ki ureja vsa splošna področja delovnopravne ureditve. V mesečni obračun, ki ga mora delavec dobiti na dan izplačila plače ob zaključku plačilnega obdobja, morajo biti vključeni plačilni dan, podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen po zakonu, kolektivni pogodbi, splošnem aktu delodajalca ali po pogodbi o zaposlitvi.
Obvezni sestavni del obvestila o mesečni plači je tudi obračun davkov in prispevkov ter plačilni dan.
Pisni obračun plače je listina za sodno izvršbo
Na ministrstvu za delo poudarjajo, da je zdaj veljavni zakon o delovnih razmerjih v primerjavi z nekdanjim predpisom dodelal ureditev v zvezi s pisnim obračunom, ki je podlaga za izplačilo plače in drugih prejemkov: »Pomembna novost pa je tudi določba, po kateri je pisni obračun, ki ga mora delodajalec izdati delavcu ob vsakokratnem izplačilu, verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. To mu zagotavlja tretji odstavek 135. člena o delovnih razmerjih.«
Zakon o delovnih razmerjih v četrtem odstavku 135. člena določa še, da je delodajalec dolžan delavcu najpozneje do 31. januarja izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto. Iz njega sta razvidna tudi obračun ter plačilo davkov in prispevkov.
»Tako zakon delodajalcu nalaga obveznost, da na podlagi že izdanih pisnih obračunov, ki jih je delavcu predložil med preteklim koledarskim letom na podlagi drugega odstavka 135. člena zakona, zbere podatke o plačah in nadomestilih plač ter jih delavcu predloži v tako povzetem pisnem obračunu,« poudarjajo na ministrstvu.
S prijavo na območno enoto ali na internet
Delodajalec, ki delavcu ne izroči pisnega obračuna, kot mu nalaga 135. člen zakona o delovnih razmerjih, po pojasnilih inšpektorjev za delo odgovarja za prekršek, za katerega izreče globo po 217. členu zakona. »Prijava kršitev se odda na inšpektorat za delo pisno po navadni ali po elektronski pošti na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali ustno osebno med uradnimi urami,« dodajajo na inšpektoratu. Delavec mora s pritožbo na pristojno območno enoto inšpektorata za delo: »Pristojna je območna enota za delo glede na sedež delodajalca.«
Novogoričanka, ki nam je opisala svoje težave z nekdanjim delodajalcem, te možnosti ni izkoristila.
