Tiskane izdaje
Dvesto dijakov je v tem šolskem letu pililo podjetniško žilico v programu Moje podjetje pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih. Uresničili so celoten proces: od poslovne ideje do zapiranja podjetja. Med 29 podjetji je naziv najboljšega pripadel Arieri (Gimnazija Ravne na Koroškem), v kategoriji »Skills for the future« pa je zmagal Eskiro (Šolski center Škofja Loka).
Koroški gimnazijci Tilen Banko, Jure Kolar, Jerneja Šušel, Andraž Zvonar, Martin Pogorevčnik in Tamara Komprej so v okviru obšolske dejavnosti razvili inovativen ekoizdelek, vrečke z naravno sestavo (na fotografiji), ki upočasnjuje prehitro zorenje klimakternih sadežev (banane, hruške, jabolka, breskve, jagode ...).
»Opazili smo, da veliko sadja zavržemo, saj se pokvari. Želeli smo ustaviti prehitro zorenje. Verjamemo, da lahko z našim izdelkom zmanjšamo količino zavrženega,« so zapisali ustanovitelji podjetja Ariera na spletni strani, ki so jo pripravili za promocijo izdelka; poimenovali so ga Vermiero. Postregli so še z zanimivo statistiko: 86 zadovoljnih kupcev, 485 vloženih ur dela, 143 kilogramov, ki jih uporabniki Vermiera niso zavrgli ...
»S tem sva se s prijateljem Juretom ukvarjala že v osnovni šoli v raziskovalni nalogi,« je razkril direktor podjetja Tilen Banko in opisal, kako je z vrstniki uresničeval podjetniško idejo. »Najprej smo si razdelili vloge, določili direktorja, finančnika, odgovornega za marketing, poslovno sekretarko, vodjo prodaje. Najtežje si je bilo izmisliti inovativno idejo. V ožjem izboru sta bila tudi prirejanje zabav in prodaja mošta. Nato je bilo treba poskrbeti za dizajn, spletno stran, logotip, naročiti škatle, na roke izdelati 500 mošnjičkov,« je opisal potek dela. Delali so tudi ob prostih koncih tedna, energija je bila v ekipi ves čas prava, vsi so upoštevali ró ke. »Projekta smo se resno lotili, zato smo tudi prišli tako daleč,« je naziv dijaško podjetje leta komentiral Banko.
Pa odzivi? »Ljudje so nad izdelkom presenečeni. Ko smo se predstavili na sejmu Črna nedelja, smo jim morali pojasniti, da naš izdelek deluje na ravni naravnih ekstraktov in da ne uporabljamo nobenih strupenih snovi,« je pojasnil koroški sogovornik.
Naslednji korak ravenskih gimnazijcev – mentorice projekta so Katja Stopar, Leonida Konič in Manuela Tkalec – je likvidacija podjetja, ker je le učno. Nekateri člani ekipe se v prihodnosti vidijo v podjetniških vodah. »Razmišljali smo o odprtju podjetja. Potrebovali pa bi veliko kapitala,« je še opozoril Banko, ki bo s »sodelavci« predstavil zmagovalno podjetje konec julija na evropskem sejmu dijaških podjetij v Berlinu.
Električni skiro za 1200 evrov
V kategoriji veščine prihodnosti pa je ocenjevalno žirijo najbolj navdušil električni skiro, s katerim so se ukvarjali dijaki strojništva v Šolskem centru Škofja Loka. Ideja se je mladim podjetnikom porodila v šolskem letu 2013/14. V projektu je takrat sodelovalo šest dijakov. Odziv je bil odličen, zato so se Škofjeločani odločili za izboljšavo izdelka, s katerim sta se v sodelovanju z mentorjem Tadejem Debelakom in podjetjem Domel iz Železnikov v tem šolskem letu ukvarjala Jan Dolinar in David Pintar.
»Elektrika je prihodnost. To je bila glavna smernica pri razvijanju našega izdelka. Spraševali pa smo se tudi, s čim bi namesto z avtomobilom premagovali majhne razdalje v škofjeloški okolici. Pravi odgovor je električni skiro, ki uporabniku postreže tudi z nizkimi stroški,« je pojasnjeval Tadej Debelak, mentor pri podjetju Eskiro.
V projekt so Škofjeločani vložili več kot dvesto ur dela. »Začeli smo z razvojem ideje, sledila je konstrukcija izdelka v programu, ki ga strojniki uporabljajo za dizajn za izdelavo motorjev, hkrati smo pripravili poslovni načrt,« je dejal mentor, zadovoljen, ker so pri razvoju lahko ustvarjali v medpodjetniškem izobraževalnem centru, kjer so jim bile na voljo delavnice z vso potrebno opremo.
Škofjeloški električni skiro ima v primerjavi z drugimi tri prednosti, poudarja sogovornik: motor slovenskega proizvajalca, ki je brezkrtačni in trikrat lažji od tistih v kitajski ponudbi; unikatni zaklep, ki uporabniku omogoči, da skiro razstavi in sestavi v hipu; in širša plošča. »Med uporabniki tovrstnih kitajskih izdelkov še nisem videl starejšega človeka, saj jih je strah stopiti na ozko ploščo. Naša je širša in tako primerna za vse rodove,« je opozoril in dodal, da ima skiro, na katerem je – zanimivo – mogoče polniti tudi mobilni telefon, zaradi varnosti spredaj led-svetilko.
Naročnik prvega izdelka je škofjeloški župan, prodali mu ga bodo po simbolični ceni 950 evrov; realna se giblje med 1200 in 1300 evri. »Imamo še nekaj naročnikov, nato pa bomo zgodbo končali,« je še povedal Debelak, ki se bo 8. junija z ekipo odpravil na tekmovanje v Bruselj. V prihodnosti si želi z Janom Dolinarjem, direktorjem Eskiroja, nadaljevati pot, poiskati investitorja in naprej razvijati projekt.
