Namesto delovne dobe bi nagrajevali stalnost

Ljubljana – Ekonomske logike za dodatek na delovno dobo v obstoječem sistemu ni več, so prepričani delodajalci, ki si že dalj časa prizadevajo, da bi to postavko kot del plače ukinili.

Scenarijev, kako nadomestiti dodatek za delovno dobo, je več, pravi Robert Kaše z ljubljanske ekonomske fakultete. Za najbolj ustrezno rešitev predlaga preoblikovanje dodatka za delovno dobo v dodatek za stalnost. »Smotrno bi bilo razlikovati med prejemki, ki jih ljudje prenašajo iz predhodnih podjetij, v zadnje podjetje, kjer so zaposleni, in prejemki, ki jih delodajalci plačujejo zaposlenim za njihov dolgotrajnejši prispevek v podjetju. Slednji so z vidika ekonomske logike veliko bolj upravičeni, saj se z njimi nagrajuje stalnost pri delodajalcu,« meni Kaše.

Dodatek na delovno dobo ima mnogo vplivov, med drugim na dojemanje pravičnosti med različnimi generacijami zaposlenih. Na vprašanje, koliko bi se za delodajalce znižali stroški, če bi dodatek odpravili, Kaše odgovarja, da je to za zdaj nemogoče oceniti, ker ni bilo narejene še nobene natančnejše analize.

V tujini tako kot pri nas ljudi za določen angažma v podjetju nagradijo, pri čemer je treba paziti, da se dodatki za stalnost ne prekrivajo z drugimi sistemi nagrajevanja. Če je sistem nagrajevanja narejen tako, da so napredovanja vezana na časovni interval, potem je nesmiselno, da se to podvaja. Sicer pa razprave o tej temi ne moremo izvzeti iz socialnega dialoga in je treba vanjo vključiti vse vpletene deležnike, je prepričan naš sogovornik.

Za razbremenitev dela

Kot je v uvodnem nagovoru na dnevu delodajalcev dejal podpredsednik upravnega odbora GZS in direktor Gena Energije Martin Novšak, je v Sloveniji delo bolj obremenjeno kot v tujini. Zato dobri slovenski delavci ostajajo v tujini. Da ne bi odhajali, je potreben prenos kompetenc, znanja in kadrov v gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Potreben je preskok v razmišljanju, pravi Novšak. Zato delodajalci pričakujejo aktivno sodelovanje vlade pri zmanjševanju administrativnih ovir, poenostavljanju zakonodaje in večjo podporo aktivnostim GZS. Delodajalci si med drugim želijo razbremenitve stroškov dela za vsaj tri odstotke do konca leta 2016.

Aktualna je tudi zdravstvena reforma. Že konec leta naj bi dobili predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po besedah višjega svetnika pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Borisa Krambergerja ima 145 držav v svetu razvite sisteme nadomestil za bolniško odsotnost. Med njimi so vse države EU, v katerih pa se sistemi razlikujejo glede na tradicijo in konkretno uveljavljanje načinov zagotavljanja zdravstvene in socialne varnosti. V EU obstajata dva modela, in sicer proračunski (imajo ga v Veliki Britaniji) in model socialnih zavarovanj, ki ga poznamo tudi pri nas. Znotraj teh dveh pa so razlike glede na postopke ugotavljanja upravičenj, čakalne dneve, višine nadomestil, obveznosti delodajalca in socialno- zdravstvenega zavarovanja ter omejitev trajanja bolniške odsotnosti.

Glede čakalnih dni (dnevi zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, ki gredo v breme delavca) je Kramberger dejal da je v EU velika raznolikost v ureditvah. Dvanajst držav, med njimi tudi Slovenija, nima čakalnih dni, en čakalni dan imajo tri države, dva le Švedska in tri 12 držav.

Absentizem se umirja

Dotaknil se je tudi odsotnosti z delovnega mesta (absentizma), ki se v Sloveniji v zadnjih letih umirja, čeprav je v zadnjem letu zaznati porast, a Kramberger to pripisuje večji zaposlenosti. Stopnja absentizma pri nas je lani znašala 3,8 odstotka in se polovično razporedi med delodajalca in ZZZS. Višje od nas so Belgija, Češka, Švedska in Slovaška (na pet odstotkov), nižje pa Avstrija, Nemčija, Velika Britanija in Francija (med tri in 3,5 odstotka). Slovenija je primerljiva z Madžarsko. ZZZS je za nadomestila za bolniško odsotnost namenil 225,6 milijona evrov oziroma dober odstotek BDP.