Tiskane izdaje
Javni apel ministrstvu je nastal zaradi počasnega sprejemanja odločitve, saj se čas za črpanje sredstev iz prejšnjega programskega obdobja izteka. Snovalci programa pa si želijo v letošnjem letu izpeljati še eno generacijo, saj je povpraševanje po njem veliko. »Od septembra do decembra si želimo izpeljati še eno usposabljanje za 120 udeležencev, ki bi ga financirali iz ostankov sredstev pretekle perspektive, v naslednjih letih pa bi v vsaki regiji izvedli po tri usposabljanja, kar pomeni, da bi bilo v letih od 2015 do 2020 v program vključenih 1920 udeležencev,« je pojasnila vodja projekta Staša Baloh Plahutnik.
Aprila so z delom zaključile zadnje skupine udeležencev projekta, ki visoko izobraženim mladim brezposelnim omogoča, da v spodbudnem okolju razvijajo svoje podjetniške ideje in si pridobijo znanja ter veščine, potrebne za njihovo uresničitev. Projekt je leta 2010 zasnoval in z izvajanjem v občini Zagorje ob Savi pričel Regionalni center za razvoj, v letu 2013 pa je potekal že po vsej Sloveniji, za uspešnega prepoznalo tudi ministrstvo za delo. Program so kot učinkovito orodje za reševanje brezposelnosti mladih in pospeševanje nastajanja novih podjetij v vseh slovenskih regijah uvrstili v regionalne razvojne programe za novo evropsko programsko obdobje. Lani pa je bil uvrščen v pobudo jamstvo za mlade in je sestavni del aktivne politike zaposlovanja in pobudniki si želijo, da tako tudi ostane.
Boljši rezutlati kot
PSVP je bil odlično sprejet med mladimi podjetniki, predstavljen kot dobra praksa pred poslanci Evropskega parlamenta, po ocenah Evropske komisije pa daje celo boljše rezultate kot drugi programi EU. Kljub temu je njegova prihodnost negotova.
V dveh letih se ga je udeležilo 610 mladih, več ko polovica se jih je v enem letu po usposabljanju zaposlilo ali samozaposlilo. »Naš program je nadgradnja obstoječih instrumentov zaposlovanja,« poudarja predsednica RRA GIZ Karmen Sonjak. Ob tem je pomembna tudi finančna učinkovitost projekta, saj se že v času izvajanja programa davki in prispevki od plač udeležencev stekajo v državni proračun, vložek v izvajanje programa pa se povrne prej kot v treh letih. Glavni očitek ministrstva je, da je program predrag, predstavniki razvojnih agencij pa odgovarjajo s številkami. Po njihovih izračunih bi v petih letih ob 35-odstotnem uspehu z vloženimi 23 milijoni evrov država iztržila 28 milijonov, ob 50-odstotnem izhodu pa 33 milijonov evrov. »Progam ni drag, saj ustvarja nova delovna mesta in razbremenjuje druge programe,« poudarja Baloh Plahutnikova.
O lani so bile v program vključene osebe do 35. leta starosti, za prihodnja leta pa pričakujejo večje vključevanje mladih do 29. leta, saj je program namenjen njihovi motivaciji in usposabljanju za zaposlitev ali ustanovitev podjetja. Največ mladih, ki se je vključilo v program je družboslovcev, kar 66 odstotkov je žensk. Program učinkuje na dolge proge, vse agencije pa nastopajo v vlogi spodbujevalcev regionalnega razvoja in podjetništva.
