Tiskane izdaje
Lani je na Kickstarterju z lesenimi fotoaparati očaral svet. Postavil si je cilj, da bo v enem mesecu zbral 10.000 dolarjev in sto naročil. Finančni cilj je izpolnil v 24 urah. Njegove izdelke so hoteli po vseh celinah; dobil je 1200 naročil. »Tudi po uspehu na Kickstarterju se povpraševanje ni ustavilo, naročil je čedalje več,« je povedal 27-letni Elvis Halilović, strastni fotograf s kamerami brez leč.
Elvis Halilović, ki je po poklicu industrijski oblikovalec in mizar, je serijo šestih fotoaparatov blagovne znamke Ondu ustvaril sam. Preden je izdelek iz orehovega in javorjevega lesa – je brez leč, uporablja klasičen filmski trak, ki se kemično odziva na svetlobo – predstavil na spletni platformi Kickstarter, je sedem let izdeloval t. i. pinhole kamere iz različnih materialov. »V vseh teh letih raziskovanja analognih in alternativnih tehnik fotografiranja sem prišel do določenih opažanj in spoznanj. Na podlagi teh izkušenj pa sem potem v mesecu dni ustvaril prototipe vseh šestih modelov fotoaparatov,« je povzel dogajanje pred uspehom na Kickstarterju.
V delavnici s prijatelji
Odziv je bil nepričakovan, a zelo navdušujoč. V enem mesecu je namreč zbral desetkrat več sredstev, kot je načrtoval. Končni znesek se je ustavil pri izjemnih 109.400 dolarjev. Naslednji korak? S prijateljem Nejcem Matjažem sta registrirala podjetje. »Ko smo s prejetimi sredstvi uredili novo delavnico, smo začeli izdelovati fotoaparate za naročnike. Vzelo nam je štiri mesece, da smo jih naredili in odposlali vsem,« se je sogovornik spominjal napornih delovnih dni. V delavnici so mu poleg družine na pomoč priskočili še prijatelji.
»Za en izdelek vsak od nas potrebuje poldrugo uro dela. To pomeni, da posameznik lahko na dan izdela šest fotoaparatov,« je razkril. Kakšna je bila dinamika v delavnici? »V štartu smo bili vsi zelo motivirani. Razumljivo, potem ko tri mesece delaš po 16 ur na dan, pristaneš pri zadnjih atomih moči, tistega začetnega žara že zdavnaj ni več. A drugega kot delo ne vidiš. Večkrat sem pregorel,« je opisoval trud in čas, ki ju je vložil z delovno ekipo, da bi upravičil zaupanje naročnikov.
Če bi zdaj zavrtel čas nazaj in spet vstopil v kickstartersko izkušnjo, bi morda storil kaj drugače? »Vsekakor. Pravilnika, kako postaviti proizvodni proces za lesene fotoaparate, ni. Zato ni čudno, da smo delali klasične napake. Logično je, da se skozi čas človek izboljšuje, popravlja, napreduje. Če bi se lotili naročil s Kickstarterja ponovno, sem prepričan, da bi vse opravili v enem mesecu, ne v štirih. Zdaj smo že utečeni, delamo bolj kakovostno in hitreje, z manj zapleti oziroma brez njih,« je razpredal Velenjčan, ki ima tudi po končanem poglavju s Kickstarterja polne roke dela. O številkah noče govoriti, pravi pa, da je navdušenje strank z vsega sveta nad fotoaparati Ondu še vedno močno navzoče. Na velenjski naslov prejemajo vse več naročil.
Poiskal bi podizvajalca
Les, ki ga je 27-letnik uporabil za izdelavo prototipov, je dobil od soseda. Ko se je lotil proizvodnje, ga je začel nabavljati pri podjetju, ki se ukvarja z razrezom in sušenjem lesa. »Za zdaj še zagovarjam slovenski izvor. Če se bo čez čas pokazalo, da to ni več rentabilno, bomo šli v tujino,« je razmišljal in dodal, da ta čas le magnete uvažajo iz Nemčije, saj v Sloveniji proizvodnja tovrstnih ne obstaja. Je kdaj razmišljal, da bi prodal blagovno znamko? »Vanjo smo vložili veliko truda in vidim še veliko potenciala. Zato bi jo bilo škoda prodati,« je poudaril.
V svojem dolgoročnem načrtu se veseli dneva, ko bodo vodenje podjetja prevzeli drugi, on pa se bo osredotočil na razvoj novih izdelkov. Prvi korak na poti do oddaljenega cilja je že storil. Da bi se bolj zbral za uresničevanje novih idej, se je s poslovnim partnerjem odločil preseliti proizvodnjo v Vodice k mizarstvu Špenko. »Ker se ne bi rad ukvarjal samo s proizvodnjo enega izdelka, je bilo najbolj smotrno poiskati podizvajalce, ki bodo delo opravili hitro in poceni, jaz pa se bom lahko osredotočil na druge stvari,« je pojasnil.
O naslednjem projektu je še skrivnosten. »Rad bi predstavil nekaj idealnega, a preprostega in z dodano vrednostjo. Kdaj se bo to zgodilo, težko napovem. Morda čez dva meseca ali pa čez eno leto. Želje so ponavadi nekaj drugega kot realnost. Sploh če imaš opravka s proizvodnim procesom,« je še opozoril Elvis Halilović, ki pa zvesto sledi svojemu cilju in verjame v uspeh.
Ritem se še ne bo umiril
Odkar je lani predstavil lesene fotoaparate na Kickstarterju, še ni imel pravih počitnic. »Ko posel enkrat steče, se začne novo poglavje. Medtem ko tvoji prijatelji potujejo in počitnikujejo, ti za kaj podobnega nimaš časa. Nekaj let pač moraš žrtvovati za svoj projekt, se odreči vsemu drugemu,« je opisoval delovni ritem. Zanj se ta začne zjutraj v delavnici, zelo pogosto pa konča šele ponoči: »Prosti vikendi ne obstajajo. Tudi časa za polnjenje baterij si ne moreš vzeti.«
Mladim, ki se odpravljajo na samostojno poslovno pot polaga na srce, da jih čaka garaško delo. »Nekaj let že delam na visokih obratih in ne zdi se, da se bo ritem umiril,« je uspešni industrijski oblikovalec opozoril na naporne dneve, ki čakajo bodoče podjetnike. »Treba je tvegati in se zavedati, da se v tem procesu nič ne zgodi na hitro. In še: nujna je močna zagnanost,« je zaupal svojo izkušnjo.
