Tiskane izdaje
V Sloveniji je zaposlenih približno 17.000 medicinskih sester (5000 diplomiranih, ostale s srednjo izobrazbo), na zavodu za zaposlovanje, kjer je bilo za ta poklic med januarjem in majem objavljenih 919 prostih delovnih mest, je registriranih 1515.
Poklic medicinske sestre – standardna klasifikacija poklicev ga ne pozna več, pojavljata se skupini strokovnjaki ter strokovni sodelavci za zdravstveno nego – je poklic prihodnosti. Tudi s tem argumentom izobraževalne ustanove privabljajo mlade. Kakšne so potrebe po medicinskih sestrah, se ne ve, »nimamo nacionalne strategije, v kateri bi bilo to definirano,« pojasnjuje Rade Pribaković iz Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ).
Strinja pa se, da to je poklic prihodnosti, enako kot vsi poklici v zdravstvu. Pričakuje naraščanje potreb po zdravstveni negi. Prebivalstvo se stara, kroničnih bolnikov je čedalje več, izboljšujejo se možnosti zdravljenja in nege, utemeljuje. Srednjeročne priložnosti za zaposlovanje vidi v širitvi projekta referenčnih ambulant na vse ostale ambulante družinske medicine, kjer bi delo lahko našlo 250–300 medicinskih sester. Omenja še prenašanje kompetenc z zdravnikov na medicinske sestre, priložnosti izhajajo iz razvoja in širjenja storitev dolgotrajne oskrbe kroničnih bolnikov, starostnikov.
Srednješolsko izobraževanje pod vprašajem
Dekanica fakultete za zdravstvo Jesenice Brigita Skela Savič izpostavlja vlogo, ki jo dobivajo sestre tudi pri zahtevnejših obravnavah pacientov, za kar potrebujejo podiplomsko izobraževanje. »Najpogostejša področja samostojnega delovanja medicinske sestre z magisterijem so: kronične bolezni, akutna obravnava določenih stanj, gerontologija, psihiatrija, pediatrija, anestezija, babiška in družinska zdravstvena nega, specifične ranljive skupine prebivalstva, promocija zdravja. Potreb po zdravstveni oskrbi ne bo mogoče zadostiti z zdravniki, priložnost bo treba dati tudi drugim strokovnjakom,« pravi sogovornica in dodaja, da je na mestu razmislek o srednješolskem izobraževanju na tem področju.
»Treba ga bo zmanjšati, trenutno je več kot 1500 srednješolcev, ki so končali program, brezposelnih.« Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) se je v zadnjih petih šolskih letih na program za tehnika zdravstvene nege vsako leto vpisalo med 1045 in 1200 dijakov, šolanje je vsako leto končalo 700 do 915 dijakov (podatka za leto 2014/15 še ni).
Brez dela je tudi več kot 150 diplomiranih medicinskih sester, ugotavlja dekanica jeseniške fakultete. Za visokošolski študij prve stopnje za program zdravstvena nega je v prihodnjem šolskem letu razpisanih 910 mest na osmih izobraževalnih ustanovah (v letu 2011/12 na primer 960, leto kasneje pa 895, v letu 2014 jih je diplomiralo 569 (leto prej 618), so sporočili z MIZŠ.
Projekcija, ki so jo pripravili na NIJZ (graf levo spodaj, prikazane so štiri možnosti), kaže, da bi ob zdajšnji dinamiki izobraževanja medicinskih sester na visokošolskih zavodih in ob predpostavki, da bi se zaposlene upokojevale pri 65. letih, leta 2035 imeli več kot 20.000 diplomiranih medicinskih sester. A izkušnje kažejo, da se jih po končanem študiju v zdravstvu zaposli približno polovica, torej bi jih bilo ob teh pogojih v svojem poklicu čez 20 let nekaj več kot 11.760. Če bi do takrat vsako leto diplomiralo približno 500 oseb (kot jih zdaj) in bi jih v zdravstvu ostala polovica, bi jih leta 2035 imeli slabih 8200.
