Tiskane izdaje
Leta 2002, ko je začela veljati pravica do krajšega delovnega časa, namenjena staršem, ki se v službo vračajo s starševskega dopusta, jo je uveljavilo 463 oseb. Lani so jih našteli že 12.457. Pravico ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti ali vsaj dva do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega.
Pravica velja tudi za enega od staršev težje ali zmerno gibalno oviranega otroka oziroma otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, največ do njegove polnoletnosti. Določbe veljajo tudi za starše, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko.
Krajši delovni čas obsega najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Pravico starš pridobi pri delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.
Koliko podjetij je omogočilo to pravico zaposlenim, na ministrstvu za delo ne spremljajo. Delodajalec jo mora odobriti, sicer je v prekršku. Pri Centerkonturi, denimo, pravijo, da jo jemljejo kot zakonsko določeno in zato o njej ne odločajo. V desetletju so jo uveljavili štirje zaposleni. Pri Javnem holdingu Ljubljana so to možnost začeli koristiti že leta 2002. »Pri zaposlenih se kaže osebno zadovoljstvo, kakovostnejše delovno in zasebno življenje.
Prednosti za delodajalce pa so večja motiviranost zaposlenih, zmanjševanje bolniških odsotnosti in posledično izboljšanje kakovosti delovnega okolja,« so zapisali v odgovoru. Zaradi skrajšanega delovnega časa je treba prilagoditi delovni proces, vendar nikogar, ki je zanj zaprosil, niso zavrnili.
