Pomembna le hitrost dela, ne varnost

Kršitve delovne zakonodaje: neizplačevanje plač, nespoštovanje delovnega časa, zanemarjanje varnosti.

Objavljeno
20. april 2015 20.03
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo
Ljubljana – Pri nadzoru delovnih razmerij inšpektorji že šesto leto zapored zaznavajo največ kršitev zaradi neizplačevanja plač in drugih prejemkov iz delovnih razmerij. Glavni vzrok so likvidnostne težave, v katerih so se znašla podjetja zaradi krize. Na inšpektoratu za delo opozarjajo tudi na hitro povečevanje števila kršitev zaradi neupoštevanja delovnega časa.

Leta 2014 je bilo največ kršitev iz delovnopravne zakonodaje zaradi neizplačevanja plač in zamujanja pri izplačilu plače, neizplačanih dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno delo) ter neizplačila regresa za letni dopust. Na inšpektoratu so našteli 3542 tovrstnih kršitev. Po besedah Branke Knafelc z inšpektorata je to večinoma posledica finančnih oziroma likvidnostnih težav, v katerih se znajdejo delodajalci. V obdobju pred krizo tega ni bilo med najpogostejšimi kršitvami, od leta 2009 pa so trdno zasidrane na prvem mestu in jih je vse več. Hitro se povečuje tudi število kršitev zaradi neupoštevanja delovnega časa, predvsem neupoštevanja počitkov in odmorov.

Nad kršitelje z novo zakonodajo

K zmanjšanju števila takih kršitev bi pomembno pripomoglo preprečevanje veriženja podjetij. Inšpektorat za delo je ministrstvu za gospodarstvo predlagal spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki bi delodajalcem, ki ne plačujejo svojih obveznosti, preprečilo ustanovitev novih podjetij. Osnutek novele zakona bo na dnevnem redu vlade predvidoma še ta teden.

S sistemsko rešitvijo bi se morali lotiti tudi problemov, ki izhajajo iz napotovanja delavcev v tujino. Na inšpektoratu za delo pravijo, da se s posameznimi primeri seznanijo šele, ko je za delavce že prepozno. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki delodajalcem izdaja tako imenovane obrazce A1, ne preverja, ali imajo poravnane vse obveznosti do delavcev. Omenjeni obrazci potrjujejo, da imajo delavci, ki so napoteni na delo v tujino v državi, iz katere prihajajo, plačane prispevke. Preden odidejo v tujino bi morali v Sloveniji delati vsaj en mesec. Natančne statistike kršitev, povezanih z napotovanjem delavcev v tujino, na inšpektoratu nimajo. Vodijo namreč le statistiko kršitev v primeru, ko delodajalci ne izplačujejo plač, ne vodijo pa evidence ali so se te kršitve zgodile v Sloveniji ali v tujini.

Vse več smrtnih nesreč

Inšpektorji vseh treh inšpekcij – zaposlovanja, zdravja pri delu in socialnega varstva – so v preteklem letu opravili 17.392 inšpekcijskih pregledov, od tega 9759 inšpekcijskih nadzorov delovnih razmerij, 7568 nadzorov varnosti in zdravja pri delu ter 65 na področju socialnega varstva. Raziskali so tudi sto nezgod pri delu. Zaradi varčevanja se pri delu vsako leto zgodi vse več delovnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Veliko več nesreč je zaradi preobremenjenosti delavcev in ker delodajalci ne poskrbijo za varne pogoje dela. Na inšpektoratu ugotavljajo vse več primerov, ko delodajalci na delovnih strojih odstranjujejo različne varnostne zapore, da bi tako omogočili hitrejše delo. Veliko več nesreč je tudi v prometu zaradi preobremenjenosti avtoprevoznikov.