Tiskane izdaje
Kako se predstavimo morebitnemu delodajalcu je zelo pomembno, še bolj pomembno pa je, da predstavitev ni naučena. Priprave na razgovor naj bodo namenjene le vaji in premagovanju treme, ne pa učenju »pravilnih« odgovorov.
Po besedah karierne svetovalke pri Kariernih centrih Univerze v Ljubljani Saše Radusinović je prvi in najpomembnejši nasvet iskalcem zaposlitve, da še pred razgovorom pridobijo čim več informacij o podjetju: proučijo spletno stran in morebitno prisotnost podjetja na družbenih omrežjih, se seznanijo z medijskim poročanjem o delodajalcu, poiščejo intervjuje z zaposlenimi, preberejo letna poročila itn. »Temeljita seznanjenost z dejavnostjo in vizijo podjetja kandidatom omogoča, da na razgovoru izpostavijo znanja, delovne izkušnje in osebnostne lastnosti, ki so v skladu z zahtevami delovnega mesta ter pričakovanji delodajalca do svojih zaposlenih,« pravi Radusinovićeva.
V kariernih centrih veliko sodelujejo s slovenskimi delodajalci, ki pogosto izpostavijo, da jih pri kandidatih najbolj zmoti ravno pomanjkljivo poznavanje podjetja, kar si razlagajo kot pomanjkanje motivacije oziroma zagnanosti za delo v njihovem kolektivu.
Vaje za premagovanje treme
Skozi projekt kariernih centrov, ki je financiran iz Evropskega socialnega sklada, študentom Univerze v Ljubljani omogočijo brezplačne storitve, s pomočjo katerih pridobivajo kompetence za lažji prehod na trg dela in povezovanje s potencialnimi delodajalci že v času študija. Med bolj priljubljenimi so delavnice za pripravo na zaposlitveni razgovor, tako v slovenskem kot angleškem jeziku, na njih pa udeležence po navadi najbolj zanima, kakšna vprašanja lahko pričakujejo na razgovoru.
»S tem namenom izvajamo tudi simulacije zaposlitvenih razgovorov, vendar študentom oziroma diplomantom vedno položimo na srce, da je namen takšnih vaj v premagovanju treme in nikakor v učenju »pravilnih« odgovorov,« opozarja Radusinovićeva.
Iz tega izhaja drugi ključni napotek: na razgovor moramo biti dovolj pripravljeni, da se počutimo samozavestno, nikakor pa ne smemo delovati naučeno in drdrati vnaprej pripravljenih odgovorov – kadroviki po navadi hitro prepoznajo nepristnost, vedno več slovenskih podjetij pa se v selekcijskih postopkih poslužuje tudi psihometričnega testiranja.
»Sposobnost empatije, t. j. vživljanja v misli in čustva drugih, pa seveda pride prav tudi iskalcem zaposlitve pri presojanju situacij: morda je neuradna atmosfera na razgovoru namenjena temu, da se kandidat pretirano sprosti in pove več, kot je smotrno, nasprotno pa lahko kadrovnik tudi umetno ustvarja stresne okoliščine (navidezna nezainteresiranost, podcenjevanje kandidatovih znanj, izkušenj ipd.) in tako presoja njegovo sposobnost spopadanja s stresom,« pojasnjuje Radusinovićeva.
Pozorno poslušajte vprašanja
Multinacionalke, ki delujejo pri nas, razgovore lahko opravljajo tudi v tujem jeziku. V Leku, članu skupine Sandoz, razgovore za položaje v Sloveniji opravljajo v slovenščini, kadar pa gre za področje dela, ki je regionalno ali globalno in se lahko opravlja ali v Sloveniji ali v tujini, razgovor opravijo v angleškem jeziku.
Glede komuniciranja v tujem jeziku v kariernih centrih kandidatom svetujejo, naj ne bodo prestrogi do sebe. »Znanje jezika seveda mora ustrezati zahtevam delodajalca, vendar (razen ko se prijavljamo kot prevajalec ali učitelj tujega jezika) od nas nihče ne bo pričakoval brezhibne slovnice, besedišča in izgovorjave. Velikokrat se kandidati ne morejo spomniti posamezne besede in se zaradi stresa popolnoma zmedejo, zato je v takšnih primerih rešitev enostavna: problematično besedo izpustimo ali jo opišemo ter predvsem pazimo, da kljub stresu pozorno poslušamo vprašanja in v primeru nejasnosti vljudno prosimo za pojasnilo,« razlaga Radusinovićeva.
Za videokonferenco pripraviti tudi prostor
Vse več ljudi zanima praksa ali zaposlitev v tujini, zato se srečajo na skypu oziroma videokonferenčnem intervjujem v tujem jeziku, kar ima svoje posebnosti. »Prednost takšnih razgovorov je, da je kandidat v domačem okolju, vendar ne smemo pozabiti, da okolico vsaj deloma vidi tudi oseba na drugi strani: to pomeni, da mora biti prostor primerno opremljen in urejen, da pogovor ne motijo družinski člani, hišni ljubljenčki ipd.,« opozarja Radusinovićeva.
A pri razgovoru prek skypa oziroma videokonference je treba imeti v mislih, da tehnologija ni vsemogočna, zato je dobro pripraviti rezervni načrt: zagotovite si vsaj telefonsko številko, na katero lahko pokličete v primeru tehničnih težav in se dogovorite za nov termin razgovora.
