Tiskane izdaje
Med temeljne aktivnosti zavoda, usmerjene k strateškemu sodelovanju z delodajalci, spada vzpostavitev enotnega koncepta pisarn zanje, ki so jih že vzpostavili v devetih območnih službah, v preostalih treh pa jih bodo do konca leta. V teh pisarnah posebej za to usposobljeni svetovalci delodajalcem na enem mestu nudijo informiranje in svetovanje o možnem sodelovanju z zavodom, postopkih pred zaposlitvijo, zaposlovanju tujcev. Pomagajo jim tudi pri objavi prostega delovnega mesta ter pri izpolnjevanju vlog. Poleg tega jim omogočajo strokovni izbor kandidatov in tako imenovane ponudbe kadrov po meri, ki pridejo v poštev zlasti za delodajalce, ki iščejo deficitarne kadre.
Sodelavci zavoda delodajalce obiskujejo tudi na terenu, saj nova zakonodaje delodajalce ne obvezuje več, da javno objavljajo potrebe po delavcih. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so izvedli 1919 takšnih obiskov na terenu, do konca leta naj bi jih še 500.
Zavod skupaj z delodajalci oblikujejo tudi programe usposabljanj. Za zdaj usposabljajo predvsem za deficitarne poklice, kot so kovinarji, varilci, prodajalci v mesnicah.
Delodajalci relativno zadovoljni
Da bi preverili zadovoljstvo dajalcev z njihovimi storitvami, so na zavodu med 10. marcem in 1. aprilom izvedli anketo med 3591 delodajalci. Zavod je dobil povprečno oceno 3,8 (najvišja možna je bila pet).
Delodajalci so ocenjevali tudi koristnost ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ocene so bile razmeroma visoke, čeprav delodajalci pogrešajo ukrepe, s katerimi bi lahko razrešili izrazito pomanjkanje določenih profilov delavcev in prekvalificirali oziroma dodatno usposobili zaposlene.
Trg dela se spreminja in bolj kot formalna izobrazba so pomembne kompetence, še posebej v realnem sektorju, zato pospešeno razvijajo kompetenčni model, ki ga bodo uvedli v prvi polovici prihodnjega leta.
Proaktivnejši pristop pri delu z delodajalci se, po mnenju Batičeve, že kaže pri večjem zaposlovanju brezposelnih. V prvih osmih mesecih se je s pomočjo zavoda zaposlilo 51.989 oseb, kar je 16,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. 25,7 odstotka je bilo več tudi zaposlitev mladih brezposelnih do 29. leta.
Na zavodu si želijo v nadaljevanju elektronizirati večino svojih storitev, tako da bi lahko delodajalci elektronsko oddajali vloge, podpisovali pogodbe, oddajali zahtevke in končna poročila za vse programe zaposlovanja. Brezpapirno poslovanje naj bi dokončno uvedli do konca leta 2015. Med pomembne novosti spada tudi portal za delodajalce, ki bo dokončno zaživel konec prihodnjega meseca. Delodajalci bodo tako lahko do vseh elektronskih storitev zavoda dostopali z enega mesta, dobili pa bodo tudi pregled nad dosedanjim sodelovanjem z zavodom − na primer nad tem, koliko delavcev so iskali, katere ukrepe so koristili ipd.
Primeri dobre prakse
Na današnjem posvetu z delodajalci, ki se ga je udeležilo več kot sto delodajalcev iz vse Slovenije, so predstavili tudi nekaj primerov dobrih praks, kot je, denimo, visokotehnološko podjetje Halcom. Kot je povedal Marko Kastelec iz Halcoma, so dolgo iskali tržnika s specifičnimi znanji, in ko so se obrnili na zavod, so bili presenečeni nad hitrostjo, odzivnostjo in profesionalnostjo. Da se stvari na zavodu obračajo na bolje, je potrdila tudi Tatjana Čerin iz gospodarske zbornice. Omenila je opazno izboljšanje njihove odzivnosti in samoiniciativnosti pri reševanju kadrovskih problemov, s katerimi se soočajo delodajalci. Zadovoljstvo nad njihovimi storitvami v zadnjem času je omenil tudi Igor Akrapovič, ki z zavodom sodeluje pri iskanju deficitarnih kadrov, predvsem varilcev.
