Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenski državljani z računi v tujini so lani za slovenski proračun zbrali dva milijona evrov. Toliko davka na obresti so namreč za leto Sloveniji odstopile države, ki jim (še) ni treba avtomatično razkriti imen tujih davčnih zavezancev, ampak se pri njih raje odrečejo trem četrtinam davka.
Pol milijona manj kot lani
Največ davka na obresti je morala zaradi določb evropske obrestne direktive tudi za leto 2014 Sloveniji odstopiti Avstrija – 1,520 milijona evrov, iz Švice so na račun slovenskega proračuna nakazali 429.273 evrov. »Države in območja, ki so nam dolžna odstopiti 75 odstotkov davčnega odtegljaja, zbranega na svojem ozemlju pri slovenskih rezidentih, nam morajo ta denar nakazati v šestih mesecih po koncu davčnega leta,« pojasnjujejo v finančni upravi (Furs), zato o tem viru vedno poročajo v drugem polletju.
Od vseh plačnic skupaj je Slovenija v primerjavi z letom prej dobila skoraj pol milijona evrov manj davka na obresti. Ni mogoče reči, ali k nihanju in upadanju obrestnih nakazil iz tujine največ prispeva obrestovanje po nižjih stopnjah v posameznih državah ali nižji zneski prihrankov slovenskih rezidentov, saj podatki o njih niso dostopni. Furs od sorodnih ustanov v tujini na leto dobi okoli 18.000 podatkov, povezanih z obdavčitvijo dohodka iz prihrankov. Od 1. januarja 2009 do 31. decembra lani je na tem področju opravila 1531 nadzorov in prek njih odmerila 544.233 evrov davka.
Avstrijska tajnost se izteka
Ni res, da so Sloveniji povsem zaprta vrata do računov njenih državljanov v državah, ki pri obrestnih prihodkih ne zagotavljajo avtomatične izmenjave podatkov z državami rezidentstva, poudarjajo v finančni upravi in v povezavi z Avstrijo dodajajo: »Pri izmenjavi informacij s področja obdavčevanja ima Slovenija že zdaj možnost, da Avstrijo zaprosi tudi za bančne podatke. To ji omogoča 18. člen direktive sveta Evropske unije z oznako 201116. Avstrija ne more zavrniti posredovanja podatkov le zato, ker jih ima banka ali druga finančna ustanova.« Davčne uprave se že pripravljajo na širšo izmenjavo podatkov o finančnih računih med članicami.
Evropska direktiva o izmenjavi informacij o dohodkih iz zaposlitve in nekaterih drugih virov je državam članicam leta 2014 naložila nove obveznosti pri avtomatični izmenjavi podatkov: prvo izmenjavo so opravile letos. Določbe te direktive je svet lani razširil na avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih oziroma dohodkih iz obresti, dividend in podobnih vrst dohodka.
Nove zaveze so članice dolžne vključiti v nacionalne zakone do konca leta 2015, prva izmenjava podatkov je predvidena za leto 2017, a tudi tokrat z izjemami, pojasnjujejo v finančni upravi: »V zvezi z avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih velja za Avstrijo prehodno obdobje, tako da zanjo kot rok za prvo avtomatično izmenjavo podatkov velja 30. september 2018, in ne 30. september 2017.« Davčni strokovnjaki pa se že sprašujejo, ali se bo Avstrija takrat res odpovedala tajnosti bančnih vlog.
Višji davek kot v Sloveniji
Osnovni predpis o razkrivanju obrestnih prihodkov med državami članicami Evropske unije je tako imenovana evropska obrestna direktiva iz leta 2003 − uradno direktiva sveta 2003 48/ES o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Članice jo uporabljajo od 1. julija 2005. Velja tudi za države in tako imenovana odvisna ali pridružena ozemlja, s katerimi je Evropska unija sklenila sporazume − to so na primer Andora, Jersey, Liechtenstein, Monako, San Marino in Švica. Nekatere članice EU in njene »pogodbene partnerice« so smele po direktivi obdržati pravico, da v imenu nedotakljive bančne tajnosti matičnim državam ne razkrivajo podatkov o obrestnih prihodkih njihovih državljanov.
Za ta privilegij so državam rezidentstva, iz katerih izvirajo tuji prejemniki obresti, dolžne odstopiti 75 odstotkov davka na obresti, ki ga na svojem ozemlju zajamejo pri njih. Avstrija, na primer, sme torej obdržati 25 odstotkov davka na obresti, ki ga zajame pri slovenskih rezidentih. Države, ki matičnim državam ne razkrivajo podatkov o njihovih rezidentih, so dolžne obrestne prihodke obdavčiti s 35 odstotki. V Sloveniji velja pri tem viru dohodka 25-odstotna cedularna obdavčitev, iz katere je izvzetih tisoč evrov bančnih in hranilniških obresti.
V registru 11.143 računov
Rezidenti Slovenije – to so običajno državljani s stalnim bivališčem v državi, a pri presoji o davčnem rezidentstvu veljajo še druga merila – imajo po podatkih finančne uprave v 78 različnih državah skupaj 11.143 transakcijskih računov v bankah in hranilnicah: 3666 v Avstriji, v Italiji 2748, na Hrvaškem 1092, v Nemčiji 2143 in v Švici 414.
»To so podatki iz registra davčnih zavezancev,« pravi Stojan Glavač iz generalnega finančnega urada. Večji del so jih zavezanci sporočili sami, kot jim to nalaga zakon o davčnem postopku, a finančna uprava sme račune v tujini iskati tudi sama: »Tujo davčno upravo zaprosi za podatke o bančnem računu, ki jih potrebuje zaradi izvajanja in uveljavljanja nacionalne zakonodaje na področja obdavčevanja. Načeloma so to podatki o imetniku računa, odprtju računa, pooblaščenih in povezanih osebah, stanju na računu in drugo.«
