Zeleno, a tudi učinkovito

Trg elektrike in plina je bolj nepredvidljiv kot kadarkoli prej. Ustvarjalci nove energetske unije pošiljajo mešana sporočila, evropska komisija se še vedno noče vmešavati v nacionalne energetske mešanice, subvencijske politike držav pa so trg spravile na kolena. Govor je o nujnosti čezmejnega povezovanja električnih omrežij in plinovodov ter enotnem evropskem trgu, nihče pa ne omenja možnosti, da bi lahko kdorkoli iz Evropske unije izbiral med enako ponudbo, z enakimi davki in prispevki, da bi v države z več sonca postavili sončne elektrarne, v države z več vetra vetrnice, kjer je več vode, pa hidroelektrarne. Jasno je le, da mora energetika v prihodnjih nekaj desetletjih postati zelena, brez emisij.

Vmes, predvsem ob mejah, bi po regijski razporeditvi virov energije postavili elektrarne, ki bi skrbele za stabilnost električnega sistema, začasno so to lahko tudi termoelektrarne, dolgoročneje pa črpalne hidroelektrarne in drugi sistemi shranjevanja energije in uporabo v primeru povečanih potreb. Za take naprave bi bilo treba vzpostaviti nove mehanizme pomoči. Vendar bi denar zanje lahko prihranili z regijskim zagotavljanjem rezerve za primer izpada katere od elektrarn. Tako bi tudi te elektrarne obratovale več časa, bile bolj izkoriščene in tudi stroškovno učinkovitejše.

Še skoraj bolj so zapletena sporočila o plinskem trgu. EU bi se uradno rada znebila odvisnosti od ruskega plina (ne tudi od nafte), zato je precej pripomogla k ustavitvi projekta Južni tok. Vendar je zdaj evropska komisija oznanila, da bo podprla južni plinski koridor, ker ta zagotavlja tudi nove čezmejne plinske povezave, nujne v tem delu Evrope. Kot nalašč je prišla odprava sankcij proti Iranu, enemu večjih neruskih virov plina, saj naj bi iz kaspijskega bazena prišlo le deset milijard kubičnih metrov plina na leto.

Slovenski trg se je medtem odprl tudi za podjetja, ki jih je prej Geoplin zavezoval z desetletnimi pogodbami, tako kot je Gazprom desetletja zavezoval Geoplin. Veliko je tudi idej za nove povezave. Leta 2019 naj bi bila končana plinovodna povezava z Madžarsko in njihovimi skladišči plina, na drugi strani je Italija in njeni terminali, Hrvaška pa je terminal na Krku uvrstila med strateške projekte. Slovenija je v to vključena zgolj zaradi svoje lege, domača poraba plina je padla na le 700 milijonov kubičnih metrov, o kakšni novi plinski elektrarni pa tudi ni nič več slišati.

V gospodarstvu podpirajo odmik vlade od obremenjevanja energentov s prispevki za polnjenje skladov za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Manj zadovoljstva je v gospodinjstvih, ki bodo zaradi popusta za gospodarstvo po zgledu Nemčije, od septembra za elektriko in plin plačevala več. Če bo šlo do konca, bo le še 20 odstotkov celotnega računa za gospodinjstvo pomenila energija, drugo bodo omrežnine, davki in prispevki. Konkurenca tako umre.