Tiskane izdaje
Zagreb − Hrvaške oblasti so ostro zavrnile ugibanja, da se sirski uporniki borijo tudi z orožjem hrvaškega porekla. Plaz orožarske afere se je sprožil, ko je Jutarnji list povzel poročanje libanonskega spletnega portala NOW, specializiranega za Bližnji vzhod.
»V rokah sirskih upornikov naj bi bili raketometi M79, ročni metalci granat RBG-6 in topovi M60, ki jih je hrvaška vojska uporabljala v vojni na Hrvaškem,« je poročal časnik ter dodal, da je Hrvaška po informacijah, ki jih v vladi niso hoteli komentirati, orožje in verjetno tudi strelivo prodala ali kako drugače prepustila tretji strani, ki pa ga je nato poslala v Sirijo. Po takšnem scenariju bi bila vlada v Zagrebu oprana krivde.
Časnik je zastavil vprašanje, kako bi sploh lahko kdo orožje prepeljal v Sirijo, v istem odstavku pa dodal podatek, da so na zagrebškem letališču Pleso od decembra lani zabeležili štiri pristanke jordanskih tovornih letal iljušin 76, kar da je »neobičajno veliko«. Uradnih informacij o tovoru ni, so se pa pojavila ugibanja, ali so poleti jordanskih letal nemara povezani z lanskim obiskom zdaj že nekdanje ameriške šefice diplomacije Hillary Clinton v Zagrebu. Pristanki na Plesu so se namreč začeli vrstiti mesec dni po obisku. Najnovejša orožarska zgodba, ki je z nekaj novimi elementi dobila oprijemljivo nadaljevanje tudi v New York Timesu, izpod peresa Pulitzerjevega nagrajenca Erica Schmitta, ki je na podlagi pridobljenih podatkov prepričan, da je »Saudska Arabija financirala nakup hrvaškega orožja za sirske upornike«, bržkone še zdaleč ni končana. Navsezadnje je tudi Bruselj, kot poročajo mediji, od Zagreba zahteval, naj razišče (ne)spoštovanje prepovedi prodaje orožja sirskim upornikom.
Obrambno ministrstvo molči
Oglasil se je tudi Džamal Asad, uradni predstavnik sirske opozicije na Hrvaškem, in zagotovil, da »sirske tajne službe manipulirajo s hrvaško javnostjo«.
Nobena skrivnost ni, da Hrvaška izdeluje orožje in ga tudi prodaja. Očitke o neposredni prodaji orožja sirskim upornikom v Zagrebu sicer ostro zavračajo, obstaja pa možnost, da ga je zanje kupil nekdo drug. Obrambno ministrstvo molči, pojasnjujejo le, da gre za zaupne podatke in da ne kršijo embarga.
Še zdaleč pa ni zanemarljivo dejstvo, da ima hrvaška naftna družba INA prav v Siriji nekaj črpališč nafte in plina, ki so se (tudi) zaradi tamkajšnje vojne znašla v poslovnem vakuumu. Družba se je namreč umaknila iz Sirije, a ti interesi vseeno ponujajo dodatne razsežnosti orožarske zgodbe.
