Industrija največ podpore pri investicijah pričakuje iz kohezijskega programa
Zeleni in digitalni projekti so prednostni projekti evropskega financiranja in temu sledijo tudi načrtovane naložbe v slovenski energetiki. Mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije je predstavila rezultate analize o načrtovanih zelene energetskih projektih slovenskih energetskih družb v obdobju do 2027. Podjetja bodo v tem času izvedla za najmanj štiri milijarde evrov investicij. Od tega so projekti, ki so že pripravljeni na izvedbo in jih bodo zagnali do leta 2024, vredni več kot 1,5 milijarde.
Več kot dve tretjini družb bo vlagalo v krepitev zelene EU, polovica v nove tehnologije in digitalno transformacijo, tri četrtine pa jih namerava vlagati v obnovljive vire in pametna omrežja. Po besedah Ane Vučina Vršnak podjetja z že pripravljenimi projekti načrtujejo izgradnjo boljše oziroma nove infrastrukture, omogočili bodo podaljšanje življenjske dobe jedrske elektrarne, povečali robustnost in jakost elektroenergetskega omrežja ter vlagali v pametna omrežja, boljšo izrabo virov, baterijske hranilnike ter v digitalizacijo poslovanja.
Energetska zbornica pri financiranju pričakuje tudi podporo države in se prizadeva za vključitev načrtovanih energetskih projektov v podlage za črpanje evropskih sredstev. Del jih pričakujejo iz načrta za okrevanje in odpornost, na večjo podporo pa računajo iz kohezijskega programa, kjer je med cilji zapisan prav bolj zelen in nizkoogljični pristop k preobrazbi.
Pilotni projekti pomembni za preverjanje tehnologij
Dr. Andrej Gubina, profesor in predstojnik Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je predstavil, kako lahko tehnologije pomagajo pri zeleni preobrazbi. V Sloveniji imamo na tem področju nekaj izkušenj tudi na podlagi sodelovanja posameznih institucij ter drugih deležnikov v evropskih pilotnih projektih. Kot primer je navedel projekt petih držav Compile, ki poteka pod vodstvom elektrotehnične fakultete, in iz katerega je v Sloveniji izšla že dobro poznana pametna Alpska vas Luče. Namen je bil zasnovati samopreskrbne energetske skupnosti na območjih, kjer je slaba zanesljivost oskrbe z energijo, ter razviti orodja za vzpostavitev teh skupnosti kot tudi za to, kako motivirati končne uporabnike, da začnejo razmišljati o samopreskrbi ter povezovanju in medsebojni pomoči za doseganje skupnega interesa, torej zanesljive preskrbe. Projekt želi pokazati, da je s pomočjo različnih tehničnih rešitev mogoče poskrbeti za prožnost ter tudi stabilnost električnega omrežja.
V okviru projekta X-flex, ki je nadgradnja prej omenjenega, partnerji razvijajo orodja za uporabo prožnosti v elektroenergetskem sistemu, iščejo rešitve za to, kako povečati zanesljivost oskrbe z energijo ne glede na vremenske pogoje, ki pogojujejo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Ugotovitev je, če na pravi način vodimo sistem, ki inicira oziroma odvzema energijo iz omrežja, je poraba lahko učinkovitejša, s čemer lahko zakasnimo potrebne investicije v elektroenergetski sistem. orodje, ki ga razvijajo v okviru projekta, to omogoča. »Pomembno je, da se zavedamo, da je treba končne uporabnike, investitorje spodbuditi, da preidejo iz situacije, ko v vire vlagajo, za to, ker se jim to izplača, do tega, da vlagajo, ker s tem povečujejo kakovost življenja. Usklajevanje in sodelovanje med sosedi glede porabe energije bo nujno,« je poudaril Andrej Gubina.
Projekt REScoopVPP pa dopolnjje prejšnja projekta in želi ustvariti najnaprednejši skupnostni ekosistem pametnih stavb za energetske skupnosti. Ideja je ustvariti fizično napravo, ki bo komunicirala z napravami v gospodinjstvu ter z agregatorjem, ter sporočala, kdaj in koliko energije je na voljo v nekem trenutku, torej, katero napravo lahko v tistem trenutku priklopiti na omrežje (npr. pralni stroj, električni avtomobil …).
Kot je poudaril Andrej Gubina, so tovrstni demonstracijski projekti s pilotnimi lokacijami zelo pomembni, ker omogočajo preizkušanje tehnoloških konceptov, hkrati pa omogočajo dostop do pomembnega javnega denarja, povežeta se industrija in raziskovalne institucije. »Regulator naj omogoča regulativni peskovnik, s čemer se omoči preizkušanje tehnoloških rešitev ob sproščenih regulativnih pogojih,« se je zavzel in dodal, da v Sloveniji to sicer ni težava, saj Agencija za energijo RS tovrstna prizadevanja dobro podpira. Ocenil je tudi, da je naša država idealna lokacija za pilotne projekte – kar moramo spromovirati –, saj je industrija odprta za sodelovanje, raziskovalni sektor ima znanje in sposobnosti, evropska sredstva pa omogočajo hitrejše inoviranje. Priložnosti so, treba pa je pri tem sodelovati, je poudaril.
Pametna energetika
Na okrogli mizi z naslovom Pametna energetika – izzivi in priložnosti pri doseganju zelene preobrazbe slovenske energetike so mnenja soočili Peter Novak, prokurist in direktor komerciale v podjetju Kolektor Etra, dr. Andrej Gubina, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer bodo sistemsko postavljali elektrilne pčolnilnice, in mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke. Moderatorka Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER, je sogovornike spraševala, ali bomo vizijo evropskega zelenega dogovora dosegli.
Peter Novak je odgovoril, da proizvajajo energetske transformatorje več kot 80 let in ne glede, da je to stroj, ki ves ta čas deluje po istem principu, za razliko od IT tehnologije, ki ima kar najprej revolucij, pa se danes transformatorji razvijajo v smeri tišjega delovanja, varčnejšega delovanja. Zato pa so postali večji in dražji, vendar na dolgi rok varčnejši. »Smo pretežni izvozniki, v zadnjih 10 letih približno tretjino proizvodnje namenimo za vetrna polja, na žalost pa nič za Slovenijo. Nizozemci nas npr. sprašujejo o krožnem gospodarstvu, koliko produktov razgradimo in vgradimo naprej v transformatorje. Svet se zares spreminja, zato se moramo zavedati, da se bomo morali zaradi tega tudi nečemu odreči.«
Andrej Gubina pa je dodal, da je vprašanje, ali lahko te cilje dosežemo. Morali bomo imeti močnejši elektroenergetski sistem, razvijajo se nove tehnologije za dolgoročnejše shranjevanje energije. »Kako motivirati uporabnika, da bi pri vsem tem sodeloval, od tega, da bo nezaželeno letenje na krajše razdalje, npr. do 500 kilometrov.« Tehnološko te cilje lahko dosežemo v Sloveniji.
Sibil Svilan pa je poudaril, da je sprememba razmišljanja in obnašanja je ključna, da dosežemo vse te cilje. Najprej je vprašanje t.i. trade-off-ov. »Slovenija potrebuje nov razvojni model, ki bo dal okvir, kaj želi naša država doseči do leta 2030.« EU uvaja nove kriterije, od taksonomije, krožnega gospodarstva itd. V Sloveniji bo taksonomija uveljavljena s 1. januarjem.
Andrej Gubina je še pojasnil, da Laboratorij za energetske strategije, ki ga vodi, sodeluje z MGRT, ki pripravlja analizo, kako se ukrepi uredbe o zelenem javnem naročanju izvajajo in kakšne rezultate dajejo – analiza se dela prvič in mi pomagamo odločevalcem, kakšen vpliv imajo njihove zahteve in da lažje ovrednotijo svoje akcijske načrte, ali so postavljeni v pravo smer in kako jih popraviti, da se bolje določi cilje. "Analizo za električna transportna vozila in za stavbe delamo prvič in smo trčili v problem podatkov in problem metodologije."
Svilan pa je dodal, da je eno ključnih vprašanj, česa ne smemo. SID banka spremlja te zadeve že zelo dolgo in vedno se pojavi problem pridobitve podatkov – za velika podjetja je to obveznost po direktivi, mala podjetja pa jih nimajo – kaj je zeleno, zato je problem pri pripravi projektov. "Problem je, kako to spraviti v odločanje o zavarovalni premiji – ta okoljski vidik – in kako reči NE nekomu, da projekt ni vzdržen. To je velika težava, s katero se bodo bankirji soočali v prihodnjih letih. Problem je tudi spremljava tega – kako delati monitoringe in kaj sledi, če nekdo ne izpolnjuje teh kriterijev, zato nekatera podjetja ne bodo preživela zaradi teh novih zelenih predpisov." Stroški neukrepanja bodo veliko večji od stroškov ukrepanja, podatki pa bodo ključni.
