Tiskane izdaje
V nekaj manj kot 1500-glavem Wolfpassingu kakih 100 kilometrov zahodno od Dunaja že od leta 1939 vsako polno uro poslušajo zvon, ki so ga postavili v navdušenju po Hitlerjevi priključitvi Avstrije k Nemčiji leto pred tem.
Na zvonu, ki se oglaša s tamkajšnjega gradu, je še vedno svastika in še vedno je posvečen Hitlerju. Označuje ga za združitelja vseh Nemcev in osvoboditelja Avstrije, ki jo je odrešil tujih elementov ter naposled privedel domov v veliki nemški Reich.
Preživel je Hitlerja, vojno in kapitulacijo Nemčije, zatem sovjetsko okupacijo, med katero so se pripadniki rdeče armade celo vselili na grad, prav tako avstrijsko povojno čiščenje spornih nacističnih predmetov.
Lokalni zgodovinar Johannes Kammerstätter pravi, da večina prebivalcev kraja ta zvon pozna, župan Josef Sonnleitner pa, nasprotno, trdi, da krajani o njem niso imeli pojma, vse dokler se ni kot Führerglocke, Führerejev zvon, pojavil v medijih.
To je novinarjem izjavil le na kratko in se opravičil, ker za daljši intervju zaradi obveznosti ni imel časa.
A težava ni le lokalna, ampak zvezna, državna.
Prav država je namreč grad s Hitlerjevim zvonom nedavno prodala, nacistična simbolika pa je v Avstriji, ki ji velikokrat očitajo, da se s svojim prispevkom k nacizmu ni nikoli resnično soočila, vselej občutljiva tema.
Na občutljivo vprašanje, zakaj je ravno država, v kateri je propagiranje nacizma zakonsko prepovedano, ta simbol tako dolgo spregledala, ne bo lahko odgovoriti. Prav tako ne na vprašanje, ali je bila zadnja prodaja nečesa takega zasebniku sploh zakonita.
Kaj bo z njim storil novi lastnik, ki mu je ime Tobias Hufnagl, ostaja uganka. Novinarjem iz agencije AP, denimo, ni bil pripravljen dovoliti niti ogleda niti fotografiranja zvona.
Izjavil je, da za kaj takega nima interesa.
