Globalni praznik z družbenim učinkom

 Tanja Roženbergar Šega, direktorica Muzeja novejše zgodovine v Celju in vodja slovenskega odbora Mednarodnega sveta muzejev
Objavljeno
17. maj 2013 18.24
SLO-CELJE _17052013-muzej novejše zgodovine- CELJE
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura

Svet muzealsta se je v zadnjih desetletjih precej spremenil. Te institucije še vedno skrbijo za raznovrstno kulturno dediščino, a obenem svoje razstave in zbirke predstavljajo na takšen način, ki nagovarja občinstvo, pa tudi današnji čas. Tanja Roženbergar Šega, direktorica Muzeja novejše zgodovine v Celju in vodja slovenskega odbora Mednarodnega sveta muzejev (ICOM) je v pogovoru spregovorila o vseh teh spremembah v navezavi z mednarodnim muzejskim dnevom (MMD).

Kako sami razumete mednarodni muzejski dan - gre po vašem za opozarjanje na vlogo muzejev v sodobni družbi ali morda še kaj drugega?

MMD lahko razumevamo večplastno, iz različnih vidikov, v njem prepoznavamo različne cilje. Obiskovalci muzejev lahko na ta dan izbirajo med pestrimi in raznovrstnimi programi, ki so večinoma brezplačni in spoznavajo in doživljajo muzejsko ponudbo na različne načine. Tu je seveda v ospredju popularizacijski in promocijski vidik. O muzejih se ob tem prazniku več govori, informacije in povabila ter ponujene ugodnosti  prestrežejo več ljudi, zato se muzejci veselimo številčnejšega obiska, tudi tistih, ki muzej obiščejo le na ta dan.

Kaj bi bil drug vidik?


V strokovnih, bolj teoretskih in muzeoloških krogih pa je pomembnejša izbira same teme MMD. Slednja namreč vedno sledi novim težnjam v muzeologiji, usmerja vizijo razvoja, odpira nove paradigme. Sodobne težnje v muzeologiji zaznamuje povečana pozornost o učinkovitosti muzejev, njihovi odmevnosti, aktualnosti, vključenosti in angažiranosti v prostoru in družbi. Fokus strokovnega kritičnega pretresa se je preselil iz notranjosti muzejske stavbe v prostor izza njenih zidov, pomembnosti bogastva zbranega gradiva pa dodal pomembnost komunikativnosti muzejskega gradiva, njegovo virtualno in fizično dostopnost, mobilnost in prepoznavnost. Področje socialnega polja tudi za muzeje postaja osrednja smer poslanstva, razvoja, teorije in praktičnega dela.

Tako prideva do letošnje teme muzejskega dne...

Ni naključje, da izbrane teme MMD Mednarodnega muzejskega sveta ICOM v zadnjem obdobju poudarjajo vlogo muzeja na socialnem področju, opredeljujejo njegov pomen v družbi in njun medsebojen dialog. Tema leta 2013 – Muzej (spomin+ustvarjalnost) = družbena sprememba je hkrati imperativ za družbeno aktiviranje muzejskih institucij s poudarkom na moči in naboju kulturne dediščine in njenih priložnostih za konstruktivne družbene spremembe. Ta tema označuje sodobne muzeje kot univerzalne institucije s pozitivnim družbenim vplivom, vzpodbuja aktivno vključevanje in »aktiviranje« muzejskih institucij v družbi, poudarja moč in naboj, ki ga ima bogastvo kulturne dediščine ter njene priložnosti za konstruktivne družbene spremembe. Optimistična tema, s širokimi možnostmi vključevanja različnih vsebin in konceptov, zaokroža kompleksnost muzejskih nalog in poslanstev ter kliče k sodelovanju v skupnosti, njenemu razvoju in razumevanju. Tema, ki muzejskim institucijam omogoča glasnost in aktualnost!

Ali na mednarodni ravni na ta dan poteka kakšen še posebej zanimiv dogodek?

MMD je globalni praznik, v njem sodeluje več deset tisoč muzejev na vseh kontinentih sveta, vsak s svojo specifiko in težko izpostavim le enega izmed njih. Dinamično dogajanje lahko zainteresirani sledijo tudi na spletnem socialnem omrežju Facebook, kjer ima MMD svoj profil. Všečkajte!


Kje vidite glavne spremembe v muzealstvu v zadnjih desetih letih?

Pomemben je premik na socialnem področju, kot sem prej že dejala. Gre za vključenost muzeja v družbo in stimuliranje ljudi iz terena ter spodbujanje njihove kreativnosti. Vse pomembnejša je tudi večja pozornost za ranljive skupine obiskovalcev.  Urbanost in pomen sodobnosti in iz nje izhajajoča prihodnosti - vse te vsebine postajajo vse pogostejše komunikacijske in raziskovalne kategorije v muzejskem delu. Projekti so družbeno angažirani, izhajajo iz različnih fenomenov urbanega in poudarjajo njihovo spremenljivost.

Soočamo se tudi z novimi zbiralnimi strategijami, zbiramo, denimo, predmete potrošniške družbe, danes se govori op tem, da »muzeji ne zbirajo predmetov, ampak njihove interakcije«.

V tem kontekstu velja izpostaviti razcvet lokalnih, društvenih muzejev - s pomočjo tradicij se ustvarjajo sidriščne točke, kot  (intuitivni) odgovor globalizirani družbi, prebujanje zgodovinskega spomina, ki krepi zavest o značilnostih posameznih lokalnih področij in s tem oblikuje zavest lokalne pripadnosti.

In seveda sodobnega muzealstva ni več brez uporabe novih informacijskih tehnologij na različnih področjih muzejskega dela od dokumentacije do prezentacijae


Kako je kriza vplivala na muzejsko krajino pri nas, v Evropi in svetu?

Beležimo upad javne vrednosti kulture, potiskanje proti trgu s posledicami trivializacije muzejske ponudbe, generacijski prepad med zaposlenimi zaradi prepovedi novih zaposlovanj, optimizacija dela. Pred nove preizkušnje se postavlja tudi etika dela na muzejskem področju kulture. Naši etični standardi se ob nenehnih ovirah, zahtevah, omejitvah, nevarnostih  in novodobnih priložnostih nenehno preskušajo. Kako se opredeliti ob nekaterih, včasih kontroverznih  predlogih in dejanjih, povezanih s prodajo predmetov kulturne dediščine in umetnin, z namenom krpanja lukenj v blagajnah muzejskih in galerijskih institucij? Iskanje dodatnih virov in sodelovanja z različnimi partnerji, prodaja programov in iskanje novih prizorišč po meri in okusu sodobnega potrošnika. Ob vstopanju v prostore množične komunikacije in različnih oblik komunikacijskih praks postajamo del gneče slikovitih, agresivnih, kričavih ponudb na trgu in del bitke za njegov prostor in pozornost uporabnikov. Bitke, ki je pogosto že vnaprej izgubljena zaradi neenakovrednih izhodišč in drugačnih ciljev, zaradi tega, ker dobiček ni najodločnejši pokazatelj in zaradi tega, ker morajo muzeji ostajati zvesti sami sebi in svojim poslanstvom.

 

Več o mednarodnem muzejskem dnevu še z nekaterimi vodilnimi muzealci pri nas objavljamo v jutrišnjem Delu.