Tiskane izdaje
Zgodba, ki se je začela pred slabim letom dni kot kolumna z naslovom Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., je dobila nadaljevanje.
Vodja za stike z javnostjo Kina Šiška Uroš Bonšek meni, da so zahteve novinarjev, gospodarstvenikov, politikov, umetnikov in drugih po brezplačnih vstopnicah neupravičene. Skupaj s sodelavci je prišel do idejo, kako iz »zastonjkarstva« narediti družbeni projekt.
Takole pojasnjuje v pismu za javnost: »Kino Šiška s koncertom Anne Calvi 27. februarja začenja z družbeno odgovorno pobudo, projektom Kulturni evro, s katero bomo vse zapisane na listah gostov in novinarjev, imetnike letnih vabil in prejemnike nagradnih vstopnic prosili za obvezni samoprispevek v višini dveh evrov.
Izjema bodo le gibalno in senzorno ovirani, otroci do šestih let in podporne tehnične ekipe. Ko se bo izteklo določeno časovno obdobje, se bodo zbrana sredstva združila in nakazala izbranemu posamezniku ali skupini, ki se je odzval na javno povabilo.
V prvem letu bomo z zbranim denarjem podprli snemanje glasbenega albuma, naslednje leto pa ustvarjalce in producente s področja sodobnega plesa. Podprti ustvarjalci (vsaj pol skupine) morajo biti mlajši od 25 let.«
Kot običajen nakup
In kakšen bo po novem postopek nabave vstopnice iz bivše kategorije »gratis«? »Postopek bo enak običajnemu nakupu, le da bo na kulturni vstopnici zapisan znesek dveh evrov. Prispevki se bodo zbirali ob vsakem javnem plačljivem dogodku v Kinu Šiška in izjemoma tudi ob kakšnem drugem dogodku. Ko se bo izteklo določeno časovno obdobje, to je do konca koledarskega leta, se bodo zbrana sredstva združila in nakazala izbranemu posamezniku ali skupini,« pojasnjuje Bonšek.
O izboru umetnikov, ki bodo podprti z zbranim denarjem, pa je povedal: »Ustvarjalce bomo pozvali, da se s svojimi projekti in idejami prijavijo na javno povabilo. Če bo prijavljenih projektov več, bo žirija v sestavi vodja glasbenega programa Kina Šiška Matjaž Manček, založnik in kritik Andraž Kajzer in glasbeni novinar Miran Inhof izbrala tri predloge. Dokončen izbor pa bodo opravili donatorji oziroma tisti, ki bodo prispevali po dva evra, in sicer od 1. maja naprej z neposrednim glasovanjem ob vsakokratni donaciji. Glede na statistiko preteklih sezon pričakujemo, da se bo na računu Kulturnega evra do konca koledarskega leta zbralo med tri in štiri tisoč evrov.«
Kot še navaja Bonšek, so doslej podporo projektu izrazila uredništva Žurnala, Mladine, Pogledov, Dnevnika, Stopa, Vala 202, City Magazina, Planet Siol.neta, Poleta, Radia Študent in portala muzika.hr, podpira pa ga tudi oddelek za kulturo MOL.
Mnenja: od pozitivnih
Generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik pravi takole: »Brezplačne vstopnice so stvar poslovne politike vsakega kulturnega zavoda. Rad bi doživel reakcijo na takšen predlog s strani novinarjev ali uredništev, ki jih nagovarjamo, da pišejo o programu Cankarjevega doma, ali pa sponzorjev, ki jim vedno pripada določeno število brezplačnih vstopnic, ker podpirajo kulturo. Ne predstavljam si, da bi omenjeni prispevek na vstopnico zaračunavali članom kolektivov, ki morajo po službeni dolžnosti gledati predstave. Brezplačne vstopnice včasih dobijo tudi ranljive družbene skupine, tu in tam tudi študentje ali dijaki. Nekaj brezplačnih vstopnic po pogodbah od nekdaj pripada tudi umetniškim ekipam, ki sodelujejo v predstavah, koproducentom in agencijam, ki umetnike pripeljejo na gostovanje v Cankarjev dom. To je praksa, ki velja po vsem svetu. Štipendiranje mladih umetnikov naj ostane stvar države, fundacij in podjetij.«
Pomočnik direktorice Moderne galerije Marko Rusjan meni, da je pobuda namenjena predvsem tistim prireditvam, kjer so cene vstopnic primerno visoke. Ker je vstopnina pri njih nizka, je tudi izrednih zahtev po brezplačnih vstopnicah zelo malo. Obvezen prispevek pri podeljeni karti je v primeru Moderne galerije torej nesmiseln, meni Rusjan.
V SNG Drama Ljubljana o pobudi in morebitni priključitvi k njej še razmišljajo, pravi njihov predstavnik za odnose z javnostmi Jernej Pristov. V Muzeju in galerijah mesta Ljubljana so ponudbo za sodelovanje pri projektu prejeli, ideja se jim zdi vredna razmisleka, pravi svetovalka za odnose z javnostmi Maja Kovač. Ker ponujajo veliko vsebin, ki so brezplačne, bi bilo pri njih to akcijo težje uresničiti, še dodaja.
Organizator koncertov in publicist Igor Vidmar pravi, da se je problem »zastonjkarstva« za neodvisne organizatorje razmahnil s pojavom nepregledne množice spletnih medijev, blogov, portalov in novinarjev. Kljub temu meni, da je debata o zastonjkarskih vstopnicah v primerjavi z drugimi problemi kulturne produkcije, posebej neodvisne in alternativne, precej minorna.
Zahteve oziroma pričakovanja po brezplačnih vstopnic, posebej s strani relevantnih medijev, so do neke mere legitimne, v kolikor gre za sodelovanje z najavami, dodatno publiciteto ipd., za razliko od zahtev gospodarstvenikov, umetnikov itd. Kulturni evro, ki ga predlaga Kino Šiška, je morda lahko rešitev, vendar predvsem za javne zavode, bo pa težko obvezujoč za vse druge, saj imajo različni subjekti zelo različne ekonomike in torej tudi »zastonjkarske« politike, pravi Vidmar.
Generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare je povedala, da bodo v Kino Šiška poslali dopis, v katerem jim bodo pojasnili, da se jim zdi tak sistem zaračunavanja obveznega samoprispevka za novinarje, ki pridejo v neko ustanovo delat, neprimeren. Opozorili jih bodo tudi, da imajo očitno neurejen akreditacijski sistem.
Po mnenju urednice kulturne redakcije Dela Tanja Jaklič je odločitev Kina Šiška legitimna, a zbuja veliko pomislekov. »Razumemo, da je povod zanjo v očitno nepreglednem številu zastonjkarski hvstopnic, o čemer smo v našem časopisu že pisali, vendar pa menimo, da je naloga in pristojnost vsakega zavoda, da sprejme svoje kriterije, po katerih te vstopnice deli.«
Odgovorni urednik Pogledov Boštjan Tadel odločitev, da idejo podprejo, pojasnjuje takole: »Pri Pogledih idejo podpiramo, ker verjamemo, da mora biti kultura tako zanimiva, da si jo ljudje goreče želijo in so to pripravljeni tudi dokazati z denarjem. Imeli smo le en zadržek, za katerega pa ne mislimo, da spodkopava idejo – menimo, da ta ukrep ni potreben za tiste kritike, ki o dogodkih pišejo resne tekste za medije z resno kulturno rubriko, v kateri sta kulturna refleksija v javnem interesu na eni strani ter promocija tega ali onega na drugi jasno razločena. V tem primeru – v primeru jasno določenih medijev z močnimi kulturnimi redakcijami in prepoznavnimi kritiki z določenega področja – smo predlagateljem svetovali izjemo, seveda pa tudi v tem primeru kritik sam lahko presodi, da bo doniral zaradi lastne želje.«
Kulturni odločevalci:
»Zavodom smo predlagali, da iniciativo sprejmejo oziroma jo prilagodijo svoji poslovni politiki in programskim ciljem. Javni zavodi na področju kulture v MOL so pri tej odločitvi popolnoma avtonomni,« še dodaja Demšičeva.
Ministrstvo za kulturo pa nam je posredovalo sledeče mnenje o zadevi: »Odločitev o politiki brezplačnih vstopnic sodi v izključno pristojnost javnih zavodov. Le-ti se še kako zavedajo, da predstavljajo sredstva iz prodaje vstopnic pomemben vir dohodkov, po drugi strani pa znajo ravno zato kar najbolje oceniti učinek brezplačnih vstopnic. Vsekakor podpiramo smotrno rabo instrumenta brezplačnih vstopnic skladno s poslovno in programsko politiko zavoda, nikakor pa ne vidimo razlogov, da bi to področje enotno regulirali za vse.«
