Kultura je bila v času kriz in prelomov vedno naš adut

Maribor – »Evropska prestolnica kulture je pred vrati. Slovenci se ob vseh velikih zgodbah najprej evforično tolčemo po prsih, nato se skregamo in skorajda zavozimo. Ko pa gre zares, le strnemo vrste ...« je sporočilo programskega direktorja zavoda Maribor 2012 Mitje Čandra, ki verjame, da jim bo z veliko iznajdljivosti projekt EPK le uspelo pripeljati do solidne celote.

»Praviloma nas drugi post festum ocenijo kot profesionalne in entuziastične organizatorje velikih prireditev in projektov. Verjamem, da bo tudi tokrat tako in da bomo v Mariboru in drugih prestolnih mestih dejansko doživeli čisto posebno kulturno leto. Umetnost bomo razprli v raznotera družbena polja, kultura je bila v času kriz in prelomov vedno naš adut,« dodaja Čander. Štiriletne priprave so potekale v znamenju velikih infrastrukturnih načrtov, ki so se na koncu povsem izjalovili, kadrovskih in organizacijskih zamud in rošad, kratkih stikov med partnerskimi mesti, neizpolnjevanja finančnih obveznosti, ki je prispevalo k nedavnemu odstopu predsednika sveta zavoda Ota Lutharja, ter navsezadnje tudi vladni krizi, zaradi katere je Slovenija ostala brez operativnega ministrstva za kulturo, zavod Maribor 2012 pa v najbolj kritičnih trenutkih brez kompetentnega sogovornika in lobista na državni ravni.

Kakorkoli že, organizatorjem je uspelo z iznajdljivostjo in improvizacijskimi sposobnostmi projekt Evropske prestolnice kulture kljub temu pripeljati do solidno zaokrožene celote. Maribor in partnerska mesta bodo nedvomno doživela vsaj kratkoročno enoletno kulturno in umetniško renesanso, program je glede na okoliščine tako po kakovosti kot po količini povsem primerljiv z večino dosedanjih projektov EPK. Najbolj se bodo zapleti odražali pri dolgoročnih učinkih, ki zagotovo ne bodo optimalni, saj nobeno od šestih mest ni dobilo omembe vredne nove kulturne infrastrukture, prav tako ni jasno, ali se bodo v naslednjih letih obdržali posamezni programski sklopi.

EPK se torej začenja: že 13. januarja z mednarodnim festivalom novoglasbenega gledališča Choregie, ki ga pripravlja Karmina Šilec, uradna otvoritev pa bo dan kasneje na Trgu Leona Štuklja. Režiser prireditve je Matej Filipčič. Že 15. januarja bomo v SNG Maribor videli premiero enega najbolj velikopoteznih projektov EPK, opero Črne maske Marija Kogoja pod taktirko Uroša Lajovca in v režiji Janeza Burgerja, nato pa se bo do konca leta zvrstilo več kot štiristo prireditev. V Maribor prihaja nekaj zvenečih imen evropske in svetovne umetnosti in kulture, med drugimi Jan Fabre, Rebecca Horn, Laurie Anderson in Ulay, videli bomo parado različnih projektov, od velikih gledaliških spektaklov do inventivnih ekološko-socialnih programov, kot so Urbane brazde. Če se bodo razmere stabilizirale, pa morda lahko še letos pričakujemo tudi otvoritev edine večje kulturne infrastrukturne naložbe, nove stavbe Umetnostne galerije Maribor, ki je zaradi finančnih težav trenutno nasedla.