Tiskane izdaje
Dolga je zgodovina vzhajanja in zahajanja nacionalnega kulturnega programa, ki ga je pred več kot desetimi leti predlagal Rudi Šeligo. Njegova usoda ostaja nerešena, vedno znova pa ga iz teme vlečejo na sejah, na katerih obravnavajo kulturno politiko ali odnose med kulturo in politiko.
Na prvi letošnji seji nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki mu predseduje dr. Miran Zupanič, je bila obravnava osnutka nacionalnega programa za kulturo 2012–2015 osrednja točka dnevnega reda. Ta program bi sicer moral biti sprejet že leta 2011, vendar so bile vmes predčasne volitve in zdaj smo v situaciji, ki je po Zupaničevi oceni nedopustna, saj vlada ne izvaja zakona o izvrševanju javnega interesa v kulturi. Zupanič v tem vidi brezbrižnost politike do kulturne sfere, do bolj dolgoročnih strateških usmeritev in ciljev.
Barbara Koželj Podlogar, v. d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za izobraževanje, znanost kulturo in šport, je na seji pojasnila, da je ekipa ministra Žige Turka od prejšnje prevzela delovno različico osnutka nacionalnega programa za kulturo 2012–2015, ki obsega okrog petsto strani.
Na ministrstvu so se usmerili k nacionalnemu programu za kulturo, kot ga je pred leti zasnoval Rudi Šeligo in ki je zastavljen kot strateški dokument. Zupanič je poudaril, da je NPK kot ustava na kulturnem področju, ureja razmerja med politično in kulturno sfero.
Večina prisotnih se je strinjala, da bi bilo smiselno graditi na temeljih Šeligovega predloga, vsekakor pa potrebujemo strateški dokument, saj neobstoj programa dopušča ribarjenje v kalnem. V kulturi obstaja veliko različnih interesov, njihovi nosilci lahko za zdaj le ugibajo, kaj so prioritete. Akter ali nosilec za pripravo strateškega programa je vlada.
Na seji so ugotovili, da osnutka nacionalnega programa niso dobili v razpravo in da se zamuda vleče že eno leto, zato protestirajo. Dodali so, da NPK ne sme biti seznam želja, temveč temeljni strateški dokument za področje kulture.
Kulturni program TVS
Načrtujejo posebne diskusije na temo Znanje in umetnost na poti v »drugo republiko«; prva okrogla miza bo v Avditoriju Moderne galerije 2. februarja, povabljeni moderatorji Mladen Dolar, Alenka Zupančič in Primož Krašovec pa naj bi poskrbeli za zanimivo in kritično debato. Pobudniki se upravičeno bojijo, da ne bo dovolj občinstva. Pri tem je Miran Mohar dodal, da bi bilo smiselno razmisliti o pripravi dokumenta v podobi strokovne publikacije, v kateri bi objavili razprave.
Živahno razpravo je pod točko razno spodbudil odgovor Andraža Pöschla, odgovornega urednika kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija, na dve vprašanji – ali so kulturne vsebine RTV Slovenija zaradi zmanjšanja prihodkov ogrožene in katere najbolj.
»Prav v vseh programih in uredništvih smo bili za leto 2013 primorani zmanjšati količino sprva predvidenih oddaj, nekaj smo jih morali tudi ukiniti,« je povedal in dodal, da imajo trenutno za produkcijo oddaj in filmov v letu 2013 na voljo pol manj sredstev, kot so jih imeli leta 2008.
V tem letu so jih razmere najbolj prizadele na področjih igrano-dokumentarnega filma in dokumentarnega filma. Načrtujejo zgolj snemanje enega igranega celovečernega teve filma, odpovedati so se morali tudi produkciji serije kratkih dokumentarnih filmov, skoraj polovici dokumentarnih 50-minutnih filmov in oddajam Alpe-Donava-Jadran ter Slovenski magazin, tretjini serije izobraževalno-dokumentarnih oddaj, nakupu tujih igranih filmov za dva termina, produkciji otroškega celovečernega teve filma ter delni produkciji rednih otroških oddaj. Trenutno tudi nimajo sredstev za produkcijo avtorskih oddaj Muzikajeto, Ars 360 stopinj, Izvirni – oddaja o ljubiteljski kulturi ter Poletna scena.
Zupanič je odgovor pospremil z izjavo, da je šokiran, Mitja Čander je dodal, da bi morali postaviti kulturo na RTV Slovenija na vrh prioritet (»Kakšen je potemtakem namen našega javnega servisa!«), Miran Mohar pa je opozoril še na eno drastično »varčevanje« – Muzeju moderne umetnosti naj bi letos »zmanjšali sredstva za stoodstotkov«. Za pojasnilo smo prosili direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac.
»V prvem obvestilu iz MIZKŠ so nas pred kratkim seznanili z dejstvom, da bomo za programske materialne stroške dobili 234.650 evrov, kar je enako kot lani in približno toliko, kot smo imeli, ko smo delovali samo v eni hiši Moderne galerije (MG). Že lani smo opozarjali, da bi bilo potem, ko je država s pomočjo evropskih sredstev financirala Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), logično pričakovati tudi pogoje za njegov program. Letos se zgodba ponavlja. Za letošnje leto smo na MIZKŠ prijavili samo pet razstav, in to za obe naši hiši, za MG in MSUM. To je res minimalno število, ki še omogoča, da sta hiši sploh odprti. Med njimi je tudi retrospektiva Gabrijela Stupice ob stoletnici njegovega rojstva, za katero minimalni stroški znašajo 110.000 evrov, iz preostale dobre polovice sredstev pa naj bi realizirali še ves ostali program. Po tem, ko smo že sami upoštevali krizo in oklestili naš razstavni program, je nedopustno, da še za ta skromni program ne dobimo dostojnih sredstev,« je povedala za Delo.
