Kultura zaradi rezov na meji vzdržljivosti

Ljubljana – Javni kulturni zavodi svoje programe pripravljajo leto vnaprej in so jih, ko jih ministrstvo za kulturo potrdi, obvezani tudi izpeljati. Dogodke načrtujejo tudi glede na razpoložljiva sredstva, ki jih – vsaj v večji meri – dobivajo od ministrstva. Kaj se zgodi, ko to sredi leta del že dodeljenih sredstev odvzame?

Novica o dodatnih rezih, ki jih je narekoval rebalans državnega proračuna, je udarila sredi avgusta in je za institucije pomenila toliko večji udarec, ker so jim že za leto 2013 odmerili manj sredstev kot preteklo leto. Največji kulturni instituciji pri nas, Cankarjevemu domu, je ministrstvo za leto 2013 najprej odobrilo 5,162.668 milijona evrov, kar je dobrih 400 tisočakov manj kot lani, potem pa z rebalansom proračuna sredi leta vzelo še dodatnih 132.164,29 evrov. SNG Drama je z rebalansom sredi leta »lažja« za dobrih 130.000 evrov, SNG Opera in balet pa za slabih 300 tisočakov. Nacionalni galeriji sta jo na videz odnesli bolje, a obe razpolagata z izhodiščno manjšimi proračuni.

Moderna galerija je tako sredi leta izgubila slabih 41.000 evrov, Narodna galerija pa slabih 40.000 evrov. Tudi pri teh dveh gre za dodatne reze po tem, ko so nižanje sredstev glede na prejšnje leto doživeli že s proračunom leta 2013.

Kaj pomeni trend nižanja sredstev za ustanove in pa negotovost, ki jo vnašajo rezi med letom?

V Cankarjevem domu zmanjšujejo obseg programa, tako da bo letos 35 prireditev manj, kot so jih sprva načrtovali. Še vedno bodo izvedli 1093 dogodkov. »Kakovost programa ostaja na visoki ravni in s tem zmanjšanjem še ni ogrožena,« zagotavlja direktorica poslovnega sektorja v CD Jana Kramberger. CD se namreč preživlja tudi s prodajo vstopnic in sponzorskimi sredstvi. Tako poleg sredstev ministrstva (dobrih 5 milijonov evrov) CD načrtuje celotni prihodek v višini dobrih 9 milijonov evrov.

Tokrat še ne dramatično

Drama bo kljub rebalansu realizirala zastavljeni program v celoti, in sicer tako, da se bo odrekla nekaj gostovanjem, nekaj pa je privarčevala pri investiciji v Malo dramo. Tudi program za prihodnje leto načrtujejo v duhu varčevalnih ukrepov in rezov, »ki jih v naslednjem letu lahko le predvidevamo,« je sporočil Jernej Pristov, pristojen za stike z javnostjo v osrednji gledališki ustanovi.

Podobno tudi ljubljanska Opera ne bo okrnila svojega programa zaradi rebalansa. »V skladu z racionalizacijo stroškov smo nekoliko zmanjšali honorarje in poskusili privarčevati pri nekaterih drugih stroških produkcije, česar občinstvo ne more opaziti,« pravijo.

Negotov abonma

Kot kaže, abonmaji, ki jih ustanove izdelujejo veliko vnaprej, to leto ne bodo ogroženi. A Pristov opozarja: »Rezi sredi leta imajo za gledališča, ki delujejo po sprejetem in potrjenem programu in zanj tudi odgovarjajo pred abonenti, lahko katastrofalne posledice. Grozi nam, da ostanejo pogodbene obveznosti do izvajalcev neizpolnjene, oder prazen, uporabljeni stari kostumi, odpovedi gostovanj in lahko sledi celo odpoved projekta. Skratka, izvedba programa, ki smo ga dolžni abonentom, je pod vprašajem. S tem se na daljši rok lahko izgubi zaupanje občinstva, kar vodi do slabšega obiska.«

Manj vsega

Zdi se, da bo veliko zaradi zmanjševanja proračunov zavodov nastalo na področju vizualne umetnosti. Na vprašanje, kako upad sredstev vpliva na oblikovanje programa, direktorica Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) Zdenka Badovinac odgovori: »Manjše število razstav, manj publikacij, odkupi le za vzorec in okrnjeno izvajanje rednih muzejskih dejavnosti.« Situacijo nekoliko olajšajo sredstva, ki so jih počrpali iz evropskih skladov, dodaja Badovinčeva. Barbara Jaki, ki vodi Narodno galerijo, odgovarja zelo podobno. »Drastično smo zmanjšali število razstav – kar je sicer povezano tudi s prenovo Narodnega doma in z oddajanjem vhodne avle zaradi dodatnega zaslužka. Zmanjšali smo obseg katalogov in opustili dvojezične izdaje oz. angleške mutacije katalogov.« Pri tem opozarja, da so se pri porabi programskih sredstev že doslej obnašali racionalno, tako da za varčevanje ni več manevrskega prostora.

Kadrovska podhranjenost

Sodeč po odzivih naših sogovornikov je kulturne institucije na začetku leta prizadelo nižanje sredstev v primerjavi z lanskim letom, po drugi strani pa je za kulturne zavode najbolj boleč tisti del varčevalnih ukrepov, ki je povezan s prepovedjo zaposlovanja. V Moderni galeriji je tako zaposleno enako število ljudi kot v času, ko še niso vodili tudi MSUM. Nove zaposlitve pa bi po besedah Badovinčeve krvavo potrebovali. Podobna situacija je Narodni galeriji: »Z lastno iznajdljivostjo in velikim angažmajem zaposlenih pokrivamo kadrovske primanjkljaje,« pravi Jakijeva. »Na kratek rok posledice ne bodo usodne za zavod in zaposlene, vendar takšno stanje na dolgi rok ne bo vzdržalo.«

V Drami je šlo v preteklih letih v duhu varčevanja v pokoj pet ljudi, ki jih niso nadomestili. Letos s sredstvi evropskega socialnega sklada (ESS) zaposlujejo pet mladih, a za omejen čas. »Z vsakoletnim zmanjševanjem ansambla bo v nekaj letih nemogoče kakovostno izvajati program,« pravi Pristov. V Operi se je število zaposlenih v zadnjih dveh letih zmanjšalo za enajst, na novo ne zaposlujejo, »z izjemo nadomeščanj porodniških dopustov, čeprav nam na nekaterih področjih (tehnične službe, baletni plesalci) izrazito primanjkuje ustreznih kadrov. Operni in baletni ansambel sta korpusa, ki ne moreta delovati pod neko določeno mejo članov, in v naši hiši smo povsem na spodnji meji še sprejemljivih zasedb,« poudarjajo.

Prepoved zaposlovanja je prizadela tudi CD, v desetih letih se je namreč njegova ekipa zmanjšala za 33 ljudi. »Smo že na meji, ki komaj še omogoča izvajanje programa v doslej načrtovanem obsegu. Nadaljnje zmanjševanje števila zaposlenih bi resno ogrozilo obseg in strukturo programa (morali bi ga zmanjšati, zahtevne projekte nadomestiti z manj zahtevnimi) ter varno delo na odrih CD (zahtevna odrska tehnologija ne omogoča najemanja premalo usposobljenih občasnih sodelavcev),« pravi Jana Kramberger. Opozarja tudi, da je število zaposlenih v kulturnih zavodih glede na ostale javne uslužbence zelo majhno, le 5,63 odstotka jih je. Tako se sprašuje, ali finančni učinki nezaposlovanja v tem sektorju upravičujejo škodo, ki nastaja zaradi kadrovske podhranjenosti.

Obljubljena stabilizacija

Ministrstvo za kulturo se zaveda nevzdržnosti situacije in za prihodnost obljublja bolj stabilno proračunsko politiko: »Kultura je v zadnjih treh letih doživela hude proračunske reze in zagotovo še večjega zmanjševanja ne bi prenesla brez posledic,« so zapisali v ministrski službi za odnose z javnostjo. A ob tem dodajajo: »Proračun za leto 2014 vendarle prinaša pomiritev, saj bodo javni zavodi lahko stabilno načrtovali delo za prihodnje leto.« Od zavodov pričakujejo, da bodo s kvalitetnimi programi kandidirali tudi za sredstva EU, ki bodo še posebej na razpolago za povečanje zaposljivosti in mlade ustvarjalce. Pri tem ministrstvo želi čim manj posegati v vitalne programe v kulturi, zato pa namerava privarčevati pri investicijah. Plače zaposlenih v javnih zavodih bodo ostale nedotaknjene, obljubljajo, »bomo pa javnim zavodom primorani znižati sredstva za programske materialne stroške v povprečju za devet odstotkov, v enakem deležu pa tudi sredstva za programe nevladnih organizacij.«