Tiskane izdaje
Slovenski knjižni trg je bogatejši za knjižno monografijo Francesco Robba (1698-1757); Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani.
Gre za avtorsko delo dr. Mateja Klemenčiča z umetnostnozgodovinskega oddelka ljubljanske Filozofske fakultete, ki je že na prvi pogled - in otip - obsežna (312 strani) znanstvena monografija z ustreznim znanstvenim aparatom, predstavitvijo dosedanjih raziskav in utemeljitvijo najnovejših premikov na področju poznavanja opusa Francesca Robbe.
Kljub temu med njeno opremo zaman iščeš logotip kake tukajšnje znanstvene založbe ali inštituta. Izdal jo je zasebni mariborski Umetniški kabinet Primož Premzl, v katerem so se področju umetnostnozgodovinskih znanstvenih publikacij pridružili že z monografijo o Ptujski Gori.
Mariborska podpora
O vsebini knjige več, ko bo prebrana, na njenem današnjem javnem krstu v ljubljanskem Konzorciju, namenjenem sedmi sili, pa je založnik Primož Premzl zbranim predstavil tudi ozadje njene izdaje.
To za ušesa Ljubljančanov ni prijetno. Izid znanstvene knjige je sicer podprla državna Javna agencija za knjigo RS, a so na Mestni občini Ljubljana prošnjo za občinsko podporo zavrnili. Kot je povedal založnik, ker se jim je zdela tema Robbove umetnosti neaktualna.
Neaktualna? MOL je v teh dneh znova vpet v neiztrohnjeno, vselej zimzeleno vprašanje ravnanja z Robbovim vodnjakom (s kopijami) tik pred lastnimi vrati. Vodnjak je namreč kljub sredstvom, porabljenim zanj, na nekaterih mestih dobesedno razpadel. O stanju je seznanjen tudi prvi med enakimi v najlepšem mestu na svetu Zoran Janković.
Pri tem je seveda tudi sama Mestna hiša ena točk te »neaktualne umetnosti«, saj je v njej stalno dostopen Robbov Narcisov vodnjak.
Ob neposluhu ljubljanskih občinarjev so izid knjige o osrednjem kiparju v času razcveta ljubljanskega baroka v 18. stoletju podprli na Mestni občini Maribor! Kot je na predstavitvi povedal recenzent knjige dr. Stanko Kokole, ki je bil ob avtorju in kolegici dr. Heleni Seražin prav tako gost tiskovne konference, ga je zaradi tega kot Ljubljančana sram.
Dr. Klemenčič se sicer Robbi posveča že skoraj dve desetletji, od časov, ko je bil položaj tega umetnika na tukajšnjem zemljevidu baročnih spomenikov še vprašanje umetnostnozgodovinskih debat. Kot je povedal za tisk, so bila mnenja o dometu kiparjeve umetnosti deljena. Komu se je zdel za 18. stoletje tudi umetniško zastarel, preveč klasicističen.
Robba v vrhu sodobnega kiparstva!
Knjiga seveda ponuja tudi pregled dosedanjih strokovnih objav o Robbi, avtor pa je vanjo ob pregledu njegovih del vključil še predstavitev umetnostne klime v Benetkah, kjer se je Robba rodil in se v delavnici kiparja Pietra Baratte tudi formiral. Benetke so bile v tem času kiparska velesila, ki je umetniška dela izvažala na oddaljene dvore Petra Velikega v Rusijo ali k avstrijskim Habsburžanom, Robba pa se je odločil, da si bo kariero izoblikoval v manj konkurenčnem okolju Ljubljane. V mestu je imel kiparsko delavnico vse do smrti, a se mu je življenje izteklo drugod. V Zagrebu, kjer je leta 1757 najverjetneje podlegel eni izmed zimskih bolezni dihal, ki so pogosto kosile med kiparji in kamnoseki.
Podpisoval se je kot kipar in arhitekt, zato ga Klemenčič obravnava tudi s perspektive umetnosti gradnje, kot celovito umetniško osebnost pa ga ne postavlja le v vrh tukajšnjega kiparstva, temveč tudi ob bok osrednjim kiparjem v sočasnih Benetkah. Včasih je svoje kolege tako po formalni plati kot po ikonografskih rešitvah tudi presegel.
Glavnina Robbovih del je iz elitnega carrarskega marmorja, pri njihovi objavi pa so se odločili za - večinoma - črno-bele fotografije kipov, s čimer novost sledi klasični podobi umetnostnozgodovinskih monografij, v katerih barve zavoljo možnosti tiskarskih odstopanj od podob umetnin v realnosti niso nujno samoumevne. A prinaša tudi barvni dodatek.
Avtor večine fotografij - v knjigi jih je preko 300 - je Miran Kambič, oblikoval jo je slikar Franc Mesarič, njena cena pa je 49 evrov.
