Tiskane izdaje
Na ministrstvu za kulturo je bila tokratna sedemindvajseta seja nacionalnega sveta za kulturo (NSK) posvečena delovanju umetnostnih trgov v Sloveniji. Najmočneje je bila zastopana glasba, tako v podobi predstavnikov kot digitalnih prilog (te so bile samo s področja glasbene umetnosti).
Štiriurno sejo neodvisnega telesa, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo, je tematsko začel član NSK dr. Jože Vogrinc, ki je »spodbudno« dejal, da »obravnavana tema ni nič novega, saj je ali bi morala biti sestavni del večine pogovorov o kulturni problematiki«.
Melanholičen je bil tudi v nadaljevanju: »Namesto sive ekonomije imamo opravka s sivo kulturo.« Ali: »Varčevanje na področju kulture slabša trg.« Pravilno je tudi ugotovil, da manjka nekaj »reflektorjev«, s pomočjo katerih bi lažje osvetlili obravnavano tematiko – manjkali sta namreč dve vabljeni, glede na temo pomembni sogovornici, to sta Maja Novak za področje književnosti in Jana Kramberger iz Cankarjevega doma, ustanove, ki je na Slovenskem gotovo ključni akter na trgu.
Špas teater, zgodba o uspehu
Še najbolj tržno naravnana, če sodimo z vidika zahodne kulture, je bila direktorica Špas teatra Urška Alič Flajnik. Članom NSK je postregla s podatki o obisku, številu predstav, številu sodelujočih ustvarjalcev, dohodku, ki ga spremljajo na blagajnah ... Slišalo se je skorajda kot zgodba o uspehu, čeprav je res, je poudarila, da lahko hitro potonejo glede na sedanje sušne čase.
Špas teater se namreč financira izključno s prodajo vstopnic, zato delajo tržno uspešne predstave, trudijo pa se, da so čim bolj kakovostne. Nihajo med komercialno in resnejšo gledališko produkcijo, po svoje skrbijo tudi za popularizacijo gledališča. Ko ji je predsednik NSK Miran Zupanič predlagal, naj ministrstvu vendarle pošlje kakšno zahtevo ali prošnjo, je odvrnila, da si želi le boljše komunikacije s slovenskimi gledališči (v zvezi z angažiranjem igralcev) in manj komercialno pozicijo pri pogovorih s kulturnimi domovi po Sloveniji.
Glasba, glasba, glasba
Kot rečeno, je bila najmočnejša glasbena scena. Janoš Kern, direktor Imaga Sloveniae in zastopnik Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije, je naštel tri segmente trga – umetniki (ustvarjalci, poustvarjalci), producenti ter organizatorji kulturnih programov, domovi, galerije – in povedal, da je največji deficit na področju producentov, agencij oziroma posrednikov.
Gal Gjurin je dejal, da so razmere na glasbenem področju kritične, kar je dovolj dolgo utemeljeval s številnimi izjavami, pogovori, ki jih je imel z uspešnimi predstavniki glasbenega področja (obširno smo izbor kritičnih izjav slovenskih glasbenikov predstavili na včerajšnji kulturni strani) ... Igor Leonardi je bil zelo konkreten, ogorčen je izpostavil delovanje (po njegovem mnenju) monopolista Bogdana Benigarja, vodje programa jazza in glasb sveta in pomočnika direktorja kulturno-umetniškega programa, in zaprt jazzovski krog, ki ga predstavlja Jazz klub Gajo.
Likovni svet
Tevž Logar, kustos in novi vodja Projektnega prostora Galerije Gregor Podnar, je poudaril, da stanje na likovni sceni ni samo kritično, ampak katastrofalno. Največji problem prepoznava v slabi kulturni politiki, ki jo vidi kot mehanizem za zagotavljanje in omogočanje razmer za delovanje trga. Zato je povabil predstavnike kulturne politike, naj se javno izrazijo, kakšno je sploh njihovo stališče do umetniške produkcije in trga.
»V Sloveniji ni zadostnih davčnih olajšav za vlaganje v kulturo, umetnost in izobraževanje,« je povedal član NSK Miran Mohar, sicer umetnik skupine Irwin. Prepričan je, da bi se s pozitivnimi spremembami na tem področju povečala avtonomija kulturne in umetniške produkcije v Sloveniji. Sponzorji in donatorji verjetno tudi zaradi nestimulativnega davčnega sistema niso zainteresirani za vlaganje in podporo umetniški in kulturni produkciji.
Nestimulativna davčna politika dolgoročno siromaši in škodi sodobni umetnostni produkciji. »Začeti bi morali pogovore, ki bi vključevali vse akterje, od umetnikov, menedžerjev v kulturi, sponzorjev in donatorjev do ministrstva za kulturo in ministrstva za finance, da skupaj poiščejo ustrezne rešitve. Ne glede na dodatne možnosti delnega financiranja umetniških produkcij s strani evropskih institucij ni dobro, da je financiranje projektov v Sloveniji možno samo iz naslova MzK in mestnih občin.«
Naštel je še vrsto koristnih predlogov, ki bi pozitivno vplivali na našo umetniško sceno in pomagali vzpostaviti umetniški trg. »V sedanjem osnutku NPK ob želji po spodbuditvi umetnostnega trga ni prepoznati konkretnih predlogov in ukrepov, kako bi se to lahko naredilo.«
Izpostavil je tudi primer, ki kaže, kako morda dobre želje birokratov v praksi zvodenijo. Gre za Projektni prostor Galerijo Gregor Podnar, katerega prošnjo za finančno podporo je likovna komisija na MzK v celoti zavrnila. Zavrnitev financiranja enega najobetavnejših projektov pri nas po Moharjevem mnenju kaže na veliko nerazumevanje strokovne komisije za kakovostne projekte na področju sodobne umetnosti. »Ministrstvo bi moralo takšne projekte ne samo podpreti, ampak jih tudi aktivno iskati ter spodbujati, ne pa, da so njihovi grobarji,« je sklenil.
