Niko Kralj: Kreiral je novo, stopal v neznano, delil s svetom

Z legendarnim stolom rex se je srečal malone vsak Slovenec, v izvirniku ali kopiji ga poznajo tudi mnogi po svetu. Kopirali so ga Francozi, Rusi, Grki ... V nekdanji Sovjetski zvezi so naredili 17.000 kopij rexov na dan. Avtor izdelka, ki sodi v klasiko svetovnega oblikovanja, je Niko Kralj.

Arhitekt Niko Kralj, ki je v 92. letu starosti umrl v ponedeljek, se doma in v tujini ni proslavil le z rexom, ampak tudi z drugimi izdelki, predvsem stoli, zaradi katerih velja za pionirja slovenskega industrijskega oblikovanja. Vsak od nas je v življenju vsaj nekaj minut sedel na katerem izmed njegovih stolov. Večino stolov je oblikoval v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil osem let zaposlen v tovarni Stol Kamnik, kjer je ustanovil razvojni oddelek in biro za oblikovanje.

Stol rex, najbolj znan izdelek slovenskega industrijskega oblikovanja, je Kralj oblikoval leta 1952 pri svojih enaintridesetih, v letu, ko je diplomiral. Rexa pogosto videvamo v pisarnah, šolah, ambulantah, domovih, na terasah ... in to večinoma naslanjač. V programu rex namreč obstajajo naslanjač, stol, ležalnik, gugalnik in miza, vsi zadržanih oblik in brezčasni. Kralj se je pri oblikovanju zgledoval po skandinavskem minimalizmu.

Globine oblikovanja

Leta 1960 je začel poučevati na ljubljanski šoli za arhitekturo, šest let zatem pa je na tej šoli postal predstojnik Inštituta za industrijsko oblikovanje, kjer je služboval do upokojitve. Njegova profesorska vrlina je bila, da študentov ni ukalupljal, ampak jih je zgolj usmerjal in jim dopuščal lastno izražanje. Oblikovalec bi moral biti široko izobražen in tehnično podkovan, je menil. »Visoka šola za oblikovanje bi morala delovati ne toliko v širino, s svojim številom učencev, kolikor v globino. Vzgajati bi morali oblikovalce s široko razgledanostjo in obsežnim tehničnim znanjem, da bi lahko samostojno posegali na nova področja oblikovanja.«

Bil je eden od arhitektov, ki so zagovarjali sodobne arhitekturne pristope v skladu z novim tehnološkim znanjem in novimi materiali ter seveda z načinom življenja. V tem duhu so nastajali tudi njegovi stoli, ki niso bili le oblikovno, ampak tudi tehnološko inovativni. Kljub temu sam z njimi ni bil povsem zadovoljen, kajti menil je, da bi jih bilo mogoče narediti še bolje, če bi »uporabil nove materiale, nove ideje, nova konstrukcijska spoznanja, ki so glavni motor oblike«. Ta Kraljeva samokritičnost je pretirana, kajti za svoje delo – za različne stole in omarasto pohištvo, ne le za stol rex – je doma in v tujini dobil več nagrad za oblikovanje in izume. Nadgradil je namreč izume znamenitih oblikovalcev, kot sta Charles Eames in Alvar Aalto.

Lepo, kakovostno, poceni

Vmes se je Kralj izobraževal v različnih državah in vseskozi do upokojitve leta 1993 ostal zapriseženi industrijski oblikovalec brez najmanjših želja po unikatnem oblikovanju. Za industrijske izdelke sta v nasprotju z unikatnimi funkcionalnost in cena enako pomembni kot dizajn in Kralju je bilo veliko do tega, da bi naredili lepe in kakovostne izdelke, ki bi si jih lahko privoščili tudi ljudje z malo denarja.

Glede na to, da je v času službovanja v Stolu oblikoval kakih šestdeset različnih stolov, bi človek pomislil, da se je najraje posvečal prav njim. A ni bilo čisto tako, k stolom ga je zaneslo po naključju, ker je v tovarni dobil službo, sicer pa ga je najbolj zanimalo oblikovanje konstrukcije in detajla.

V času službovanja na Inštitutu za oblikovanje je naredil več razi­skovalnih nalog, eden pomembnejših razvojnih izdelkov je bilo modularno, sistemsko pohištvo, ki uporabniku omogoča preprosto sestavljanje po lastnih zamislih in potrebah. Najbolj znane serije so sistemi Futura, Savinja in Javor, s katerimi je, po lastnih besedah, poskušal doseči »unikatnost skozi serijo«.

Rekorder

Čeprav je Niko Kralj doma in v tujini prijavil 118 patentov in modelov, naredil 39 raziskovalnih nalog in svoje delo predstavil na številnih razstavah, ga bodo ljudje vedno povezovali predvsem z rexom. Ta je sčasoma postal kultni kos pohištva. Doslej so naredili več kot dva milijona rexov. Kako veliko je to, naj ponazorimo s primerjavo, da je Phillipe Starck, eden najbolj znanih oblikovalcev na svetu, prodal 1,5 milijona primerkov svojega najbolj priljubljenega plastičnega stola. Rexa ima v svoji zbirki več muzejev, med drugim newyorški Muzej moderne umetnosti (MoMA).

Kralj se je ukvarjal tudi s teoretskim delom in opozarjal na vsesplošni pomen oblikovanja. Zapisal je, da industrijsko oblikovanje zajema vse predmete našega vizualnega in materialnega okolja, da tvori podobe naših mest in naselij, da oblikuje cestno in prometno opremo, tudi prometna sredstva, da tvori ves inventar naših domov z nešteto artikli, oblikuje delovna mesta, pisarniške in tovarniške objekte, stroje v njih, obvlada našo zabavo in informacijska sredstva.

»V vsem tem daleč prerašča zgolj gospodarski okvir in je odsev kulturnega nivoja naroda, njegovih ambicij in možnosti. Zato seveda oblikovanje ne more biti samo zasebna zadeva oblikovalca na tem področju ali celo špekulacija prodajnega sektorja kakšne tovarne, temveč postaja kulturni, gospodarski in sociološki problem vse družbe, katere cilje in napore bo zgodovina ocenjevala po dokumentih njene materialne kulture,« je zapisal Kralj.

O Kraljevi kompetentnosti govori tudi to, da je bil med strokovnjaki, ki so delovali pod pokroviteljstvom Združenih narodov v New Yorku. Dvakrat je bil izvedenec OZN za industrijski razvoj (Unido). V drugi polovici šestdesetih let je bil med 108 kandidati izbran, da je v okviru mednarodne tehnične pomoči 20 mesecev služboval na Inštitutu za oblikovanje v Tel Avivu in bil programski, proizvodni in likovni svetovalec v izraelskih industrijskih in obrtnih podjetjih. V tem času je predaval na Akademiji za oblikovanje v Jeruzalemu. Drugič je bil kot izvedenec Unida povabljen v Sierro Leone leta 1988.