Nova mantra za NUK II je knjižni evro

Ljubljana – Projekt gradnje nove nacionalne knjižnice – NUK II je že več kot 25 let prioriteta najrazličnejših politik; tako tistih na oblasti kot onih v opoziciji. Prednostna naložba, veleprojekt. Tudi zdaj je tako. Na področju investicij zavzema eno prvih mest, pravijo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. In na začasnem parkirišču med Križankami in Filozofsko fakulteto, natančneje med Aškerčevo in Emonsko cesto, kjer naj bi stala nova knjižnica, gradbena dela napovedujejo v letu 2013.

Med odstopom ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča in izvajanjem projekta pa v direktoratu za investicije ne vidijo povezave. Tik pred božičnimi prazniki konec leta 2009 je vlada prav na pobudo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo napovedala razveljavitev vseh dotedanjih pogodb in aneksov v zvezi z gradnjo nove univerzitetne knjižnice ter razpisala nov arhitekturni natečaj. Načrt Marka Mušiča in njegovih sodelavcev, izbran na natečaju leta 1989, ki je bil pripravljen do pridobitve gradbenega dovoljenja, je po mnenju ministrstva postal arhitekturno, oblikovno, vsebinsko in funkcionalno neustrezen.

Tako je bila v letu 2010 izdelana nova programska naloga, študija preveritve prostorske programske postavitve novega objekta Nuka in projektna naloga, letos aprila pa že sklenjena pogodba z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije za svetovanje pri pripravi in izvedbi natečaja ter dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo NUK II.

Knjige za knjige

Pri projektu izvaja nadzorno vlogo medresorska delovna skupina ministrov za visoko šolstvo, kulturo, finance in lokalno samoupravo, ki jo je vlada imenovala lani. Kot je pred kratkim napovedal vodja skupine, takrat še aktualni minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, bo za projekt gradnje vlada namenila knjižni evro, torej denar, ki ga država pobere od davka na prodane knjige.

Kolikšen je letni znesek, nihče ne ve natančno, na ministrstvu za kulturo ga ocenjujejo na okoli 18 milijonov evrov. Toda za zdaj je knjižni evro le ena od možnosti financiranja, zajetih v dokumentu identifikacije investicijskega projekta za gradnjo NUK II. »Gre za vire, ki se lahko na podlagi splošnih ali posebnih predpisov, ki urejajo financiranje državnega proračuna, preusmerijo na konkreten projekt, kar bo v primeru implementacije sicer podrobneje opredeljeno v predinvesticijski zasnovi in investicijskem programu.

Druge možnosti so sofinanciranje v okviru evropske kohezijske politike, s posojili s poroštvom države, po sistemu leasinga in po sistemu javno-zasebnega partnerstva,« pojasnjuje Mitja Valič, direktor direktorata za investicije na MVZT.

Začetek gradnje NUK II je tako predviden v letu 2013, zaključek v letu 2015, po izdelani študiji prostorske programske preveritve na izbrani lokaciji bo nova stavba NUK II skupno obsegala okoli 18.000 kvadratnih metrov, celotna naložba pa je ocenjena na 70 milijonov evrov.

Pomen znanja 
tudi v digitalni dobi

Toda pomemben je tudi vsebinski koncept. Ministrstvo je stari projekt namreč razveljavilo kot neustrezen in zastarel. Že pred meseci je direktorica Nuka Mateja Komel Snoj povedala, da so se v hiši optimistično lotili priprave nove programske naloge, v nasprotju s prejšnjimi načrti pa bo nova knjižnica namenjena samo Nuku. Prav iz njihovih vsebinskih izhodišč je bila oblikovana projektna naloga, ki bo podlaga tudi za razpis mednarodnega arhitekturnega natečaja.

Valič pri tem sodoben koncept knjižnice razlaga takole: »Knjižnični prostori morajo zagotavljati sodobno izobraževalno in raziskovalno okolje, orientirano na uporabnike in njihove različne potrebe, prav tako mora biti ustrezno strukturirano posredovanje informacij. Knjižnica kot poseben kraj demonstrira pomen znanja tudi v digitalni dobi. Potrebnih je veliko fleksibilnih hibridnih prostorov, variabilnih izobraževalnih okolij za različne medije, promoviranje stikov med uporabniki in osebjem, okolje, ki promovira tako branje in knjige kot računalnike. Danes so pomembna območja v knjižnici ekskluzivne cone za delo z računalniki in digitalizacijo, za delo s klasičnimi gradivi, območja za informacijsko pomoč, fleksibilna območja za delo v skupinah, učilnice/čitalnice z najnovejšo tehnologijo.«

Pomembno izhodišče projekta je tudi ohranjanje arheoloških arhitekturnih elementov v celovitem stanju in situ v času gradnje ter vključitev tega dela rimske Emone v javni program knjižnice kot del omrežja javnih in poljavnih odprtih prostorov. Navsezadnje pa bo pri projektu poudarek tudi na ekonomiki in energetski učinkovitosti gradnje.