Tiskane izdaje
Ljubljana – Te dni že poslušamo podatke o julijskem osipu turistov v Sloveniji, ki naj bi bil po prvih analizah povezan predvsem z vremenom. Ljubljano je letos vrsta svetovnih turističnih vodnikov in medijev izpostavila zaradi drugih kvalitet, kot sta le sonce in morje.
Kako zanimiva je za tuje turiste kulturno-umetniška ponudba v prestolnici? Lahko v Ljubljani govorimo o kulturnem turizmu?
Analiz, ki bi merile priljubljenost kulturnih ustanov in prireditev med tujimi turisti, ki obiščejo naše glavno mesto, ni. Na zavodu Turizem Ljubljana lahko neko sliko kulturnega povpraševanja razberejo iz podatkov turističnih kartic.
Turistična kartica namreč turistom za dovolj ugodno ceno ponuja paket ponudbe in storitev: vse od mestnega prevoza, vodenega ogleda Ljubljane, obiska živalskega vrta do obiska različnih muzejev. Prav muzeji so poleti ob zaprtih gledališčih in Operi tudi glavni reprezentanti ljubljanske institucionalne umetniške in kulturne produkcije.
Lani so prodali 1657 turističnih kartic in na podlagi njihove uporabe lahko razberemo, kaj so bile kulturne preference njihovih imetnikov. Po teh podatkih si gre daleč največ turistov, kar 90 odstotkov imetnikov kartice, ogledati Ljubljanski grad, ki ga lahko štejemo h kulturnim znamenitostim oziroma h kulturni dediščini.
Od zavodov je najbolj obiskan Prirodoslovni muzej, katerega razstave si ogleda dobra petina lastnikov kartic. Narodni muzej in Narodna galerija z 22 odstotki obiska ne zaostajata dosti, prav tako ne Mestni muzej in Moderna galerija z 21-odstotnim obiskom.
Izkušnje zavodov
Kakšne izkušnje imajo kulturne institucije s tujimi gosti? V Prirodoslovnem muzeju Slovenije zadnja leta opažajo porast števila tujih turistov, ki jih obiščejo med majem in septembrom. Ti prihajajo z vsega sveta: od Japonske in Urugvaja do Velike Britanije in sosednjih držav, nam je sporočila Saša Tome iz Prirodoslovnega muzeja.
Leta 2003 je tako v delež tujih turistov v vsem letu znašal devet odstotkov vseh obiskovalcev, leta 2013 pa že 11,4 odstotka (to je 3734 turistov od 32.653 vseh obiskovalcev). Največji obisk tujih turistov je julija in avgusta. »Julija 2013 je bil delež tujih turistov kar 39,7 odstotka, avgusta istega leta pa 37,2-odstoten,« je še povedala Saša Tome.
Za obiskovalce tega muzeja poskrbijo tako, da vsebine stalnih razstav na zvočnih in tiskanih vodnikih ponujajo v petih različnih jezikih, ob večjih občasnih razstavah, kot je zdaj Živela evolucija, pa pripravijo zvočne in tiskane vodnike v slovenskem in angleškem jeziku.
Moderno galerijo in Muzej sodobnih umetnosti Metelkova (MSUM) podobno v poletnih mesecih povečini obiskujejo tujci, razmerje med njimi in domačini je 80:20 v korist tujcev, pravi kustosinja MG in MSUM Adela Železnik. Slabo vreme je to razmerje letos nekoliko izenačilo.
Poleg stalnih in začasnih razstav so posebej za poletje pripravili Poletne srede, ki v obeh stavbah zavoda omogočajo brezplačna vodstva po razstavah, performativne dogodke v MSUM in izbor filmov o klasikih moderne umetnosti.
V Ljubljano na festival
Če večina turistov v prestolnici kulturne ustanove dojema kot dodatek k siceršnji ponudbi mesta, pa gre verjetno krajše obiske mnogih tujcev v Ljubljani povezati s Festivalom Ljubljana. Več kot dvomesečni program, ki vključuje predvsem glasbene in uprizoritvene dogodke, ima namreč svoje zvesto občinstvo tudi v tujini, in prav ti, ki prestolnico obiščejo zaradi kulturnih dogodkov, se imenujejo kulturni turisti.
Hermina Kovačič s Festivala Ljubljana pravi, da je tujcev med njegovimi obiskovalci od 15 do 20 odstotkov. »Med njimi so redne stranke predvsem iz Avstrije in Italije, ki vstopnice kupijo prek telefona, naročijo po spletu, kupijo na Blagajni Križank ali na Petrolovih bencinskih servisih. Prireditve redno obiskujejo tudi gosti iz Nemčije, Hrvaške, Velike Britanije, Francije, Španije, opazili smo jih tudi iz Brazilije, ZDA, Avstralije, Kitajske.«
Precej tujcev je poznavalcev festivala, njegovega programa in izvajalcev. Mnogi se redno vračajo vsako sezono. »Tu gre predvsem za obiskovalce iz Trsta in okolice ter Celovca in okolice.«
V Trstu že nekaj časa deluje Multimedia-Radioattività, ki ima v sklopu svoje dejavnosti radijsko postajo in agencijo za prodajo vstopnic za mednarodne dogodke. Ta organizacija na festival pripelje okrog 300 ljudi. Letos jih je samo na koncert Riccarda Mutija prišlo več kot sto.
Goste festivala razumljivo najbolj privlačijo operna dela in koncerti klasične glasbe z velikimi dirigentskimi in solističnimi imeni pa tudi znani baleti, kot je Béjart, in muzikali, so še sporočili s Festivala Ljubljana.
Poleg tega festival obiščejo tudi tujci, ki za njihove dogodke izvedo po prihodu v Slovenijo. »Že takoj se pozanimajo, kaj je tiste dni, ko so pri nas, na sporedu. Zasledili pa smo tudi tujce, ki gredo po naključju mimo prizorišč, kot sta Križanke in Slovenska filharmonija, in se za nakup vstopnic odločijo spontano,« dodaja Hermina Kovačič.
H kulturnemu turizmu
Čeprav se z naraščanjem števila turistov v Ljubljani povečuje tudi obisk kulturnih ustanov in prireditev, pa pomen, ki ga imata lahko kultura, umetniška produkcija za privabljanje tujih gostov, še ni prišel čisto do zavesti, so prepričani številni naši sogovorniki.
Že čez mejo v Avstriji identiteto svojih mest gradijo prav na ključnih kulturnih dogodkih in z njimi privabljajo tuje goste. Najbolj znamenit je salzburški festival s klasičnim repertoarjem, ki ima, kot kažejo nekatere študije, močne ekonomske učinke za vso regijo.
Podobno dobi Linz veliko obiskovalcev na račun mednarodno prepoznanega festivala Ars electronica. Gradec kot nekdanja kulturna prestolnica pa privablja s svojo arhitekturno ikono in programom Kunsthausa.
