Pompeji na seznamu ogrožene Unescove dediščine?

Če Italija na bo hitro ukrepala, bodo pri Unescu Pompeje pridružili ogroženi dediščini iz Sirije, Afganistana ali Konga.
Objavljeno
28. avgust 2013 15.28
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Italijanski Pompeji, ki jih je izbruh Vezuva leta 79 zamrznil v času, so letos pogosta tema v mednarodnem tisku, a redko zaradi dobrih novic.

Zaradi hitrega propadanja nekaterih tamkajšnjih objektov se je že pojavilo vprašanje, ali bo mesto, ki je skupaj z bližnjima mestoma Herculaneum in Torre Annunziata že od leta 1997 zapisano na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, ta naslov izgubilo. Nedavno je v javnost prišla celo novica, da je postal del tamkajšnje nekropole zgolj zaradi tega, ker so spomeniškovarstveni birokrati založili dokument o lastništvu, zasebna last.

Pompeje je lani še vedno obiskalo 2,3 milijone turistov, a tem pokažejo le majhen del vsega. Kar 73 odstotkov Pompejev namreč ni dostopnih za javnost.

Sedaj so pri londonskem The Art Newspaper zapisali, da bi se Pompeji utegnili znajti celo na Unescovem seznamu ogrožene svetovne naravne in kulturne dediščine, na katerem evropskih lokacij - z izjemno srbskih samostanov na Kosovu - sploh ni.

Sklicujejo se na sam Unesco, ki je Italijo posvaril, da se bo to zgodilo, če v državi z izjemno kulturno dediščino, ki kljub kriznim časom zahteva izjemne napore pri njenem varovanju, reševanja Pompejev ne bodo uvrstili med nujne naloge. Svarilo je sledilo obisku Unescove komisije poznavalcev, ki ga je ta krovna svetovna organizacija za kulturo v družbi mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška nahajališča Icomos organizirala že januarja, njeno končno poročilo pa je bilo - pogubno.

»Če aktualne spomeniškovarstvene iniciative v prihodnjih dveh letih ne bodo obrodile vidnejšega napredka, se umestitvi na seznam ogrožene dediščine ne bo mogoče izogniti,« so sporočili.

V poročilu so podrobno evidentirali škodo na mestnih objektih in na mozaikih ter freskah v njih ter opozorili, da bi brez napredka pri zaščiti utegnila konservatorska situacija v Pompejih kmalu postati katastrofalna.

V zadnjih nekaj letih se je zrušilo več objektov, predvsem tako imenovana Schola Armaturarum, kar se je zgodilo leta 2010. Še vedno se niso lotili njene obnove, tako da je medtem še bolj propadla.

Delno rušenje je doletelo tudi Siricusovo hišo, Hišo srebrne poroke in steber pri Hiši Octaviusa Quartia. V poročilu podrobno obravnavajo 13 najbolj ogroženih objektov, posebno pozornost pa so namenili propadanju fresk in mozaikov. Slednje ogroža predvsem vse večja prisotnost vlage in z njo rast vegetacije, kar povzroča dvigovanje tal in razpoke med mozaičnimi ploščicami.

Najhujša grožnja: voda

Voda je nasploh glavna težava Pompejev in bi utegnila vzeti, kar je pred skoraj dvema tisočletjema med tragično usodo njegovih prebivalcev ohranil vulkanski ogenj.

V Hiši srebrne poroke je, denimo, voda segla do temeljev in celo zidov, pri Hiši rdečih zidov so ugotovili, da velik del poslikanega ometa brez takojšnjega posega ne bo preživel niti prihajajoče zime.

Prav tako sta do Pompejev neizprosni sončna svetloba in vročina. V Hiši ranjenega Adonisa je, denimo, gornji del ene izmed fresk dobro ohranjen, medtem ko je spodnji, ki je izpostavljen sončnim žarkom, že izginil.

Unescova komisija je opozorila tudi na nujne spremembe pri uravnavanju gibanja obiskovalcev, ne le zaradi zaščite talnih površin, ampak tudi zaradi neustreznega nadzora, saj sedaj obiskovalci, denimo, freskam kdaj dodajo tudi svoj »grafit«.

Trenutno Pompeje varuje 138 varnostnikov. Po mnenju italijanskih oblasti bi jih moralo biti 150, po mnenju komisije pa kar 240.

Neustrezna je tudi administracija. Italijanski premier Enrico Letta je nedavno napovedal namestitev posebnega nadzornika za Pompeje, ki ga doslej ni bilo, a se je glede tega že pojavilo mnenje, da nov nadzornik ne bi spodbudil hitrejšega reševanja, ampak bi, nasprotno, predstavljal nov segment birokracije.

Reševanje Pompejev pa zaustavljajo tudi napori, da bi iz zgodbe o njih izgnali mafijo in korupcijo. »Bistveno je, da se sprejmejo vsi ukrepi, da bi se korupciji in povezavam z organiziranim kriminalom izognili, a je izjemno pomembno, da imajo konservatorji dostop do ustrezne pravne podpore. Da lahko opravijo svoje delo,« še piše v poročilu.

Veliki projekt Pompeji

Najbolj spodbudno pri vsem je, da so v okviru italijanskega Velikega projekta Pompeji uspeli zbrati 105 milijonov evrov. 63 jih je prispevala italijanska vlada, 42 Evropska unija, od tega pa bo 85 odstotkov namenjenih restavriranju. Ostalo bo šlo za ureditev varovanja, nadzora, za nove storitve za obiskovalce in za druge organizacijske izboljšave.

Projekt je stekel lani, realizirali naj bi ga do leta 2015, Unescova komisija pa je zaenkrat glede njega zapisala, da je zaskrbljena grede »hitrosti, s katero bi morala biti ta sredstva porabljena, in možnega vpliva tega na kakovost opravljenega«.

Italijanski kulturni minister mora načrte s Pompeji Unescu predstaviti do 1. februarja prihodnje leto, naslednji obisk komisije v Pompejih pa je predviden za zgodnje mesece leta 2015.