Tiskane izdaje
Maribor – Kulturniki so prepričani, da država sredstva za kulturo preskromno odmerja, tisti zunaj Ljubljane pa tudi opozarjajo, da se večina denarja steče v prestolnico.
V razpisu za izbor kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2014–2017 so na ministrstvu za kulturo namenili 2,7 milijona evrov. Denar si je razdelilo 32 prijaviteljev. Razen štirih vsi prihajajo iz Ljubljane.
Devetdeset odstotkov denarja bo tako ostalo v Ljubljani. Maja Bavdaž Gross, lutkarica in vodja programa v mednarodnem centru lutkovne umetnosti v Kopru, opozarja na nujnost pozitivne diskriminacije, ki bi kulturnike v drugih delih države postavila v enakopravnejši položaj.
V večini manjših institucij se namreč ukvarjajo z administrativnimi posli kar sami umetniki, zato vloge za razpise niso pripravljene tako profesionalno kot v večjih institucijah, v katerih imajo za to usposobljene ljudi. »Potrebujemo strokoven vpogled komisij nad kakovostjo produkcije in referenčnostjo projektov,« poudarja Grossova.
Na omenjenem razpisu za obdobje 2014–2017 so v Kopru tako ostali brez sredstev, na razpisu za festivalske projekte pa so od zaprošenih šestdeset tisoč evrov dobili le deset tisočakov. To jih spravlja v neprijeten položaj, saj bodo morali festival kljub skoraj simbolični finančni podpori ministrstva za kulturo seveda realizirati.
Takšna kulturna politika povzroči verižno reakcijo, saj to pomeni slabše izhodišče za prijavo na naslednjih razpisih in tudi manj možnosti za evropsko financiranje, ki zahteva določen odstotek zagotovljenih sredstev iz drugih virov.
Centralizacija kulture
V skoraj enakem položaju, kot je mednarodni center lutkovne umetnosti v Kopru, je tudi Festival Maribor. Po besedah direktorice Brigite Pavlič na programskem razpisu ministrstva niso bili uspešni, na projektnem oziroma festivalskem pa so jim namenili 18.000 evrov.
Na odločitev so se pritožili, saj bi v primeru takšne dokončne odločitve gotovo ostali brez evropskih sredstev, ker bi morali vsaj deset odstotkov festivalskega proračuna zagotoviti s pomočjo države, vendar odgovora še niso prejeli.
Za Festival Lent
Direktor Vladimir Rukavina je ogorčen nad odločitvijo ministrstva, da jim za prihodnje štiriletno obdobje za Festival Lent namenijo 14.000 evrov. Gre za vse programske sklope festivala, ki sodi med največje v tem delu Evrope, točkovanje ministrstva za kulturo pa je pri večini postavk ovrednoteno z oceno sprejemljivo, čeprav se na festivalu vsako leto pojavlja veliko renomiranih domačih in tujih avtorjev; kar zadeva dostopnost za občinstvo, je po mnenju Rukavine dovolj povedno dejstvo, da morajo, denimo, obiskovalci Jazz Lenta za vstopnico odšteti le desetino vsote ljubljanskega festivala džeza.
Ministrstvo: ključna
Sicer pa je bil delež prispelih vlog prijaviteljev iz drugih slovenskih regij, relativno nizek, številni prijavitelji, katerih programi so bili sprejeti v sofinanciranje, pa imajo sicer sedež v Ljubljani, delujejo pa »široko po državi«.
Poleg programskega razpisa je ministrstvo objavilo še javni razpis za sofinanciranje večletnih kulturnih projektov, na katerem je na voljo več kot milijon evrov na letni ravni, ter razpis za sofinanciranje enoletnih kulturnih projektov, po katerem je na voljo skoraj pol milijona evrov.
Na ministrstvu zatrjujejo, da je njihova politika ne samo v umetnosti, temveč tudi v ljubiteljski kulturni dejavnosti, knjižničarstvu in vzpostavljanju kinematografske mreže, še kako osredotočena na vprašanje decentralizacije slovenske kulture, »zgolj po rezultatih enega razpisa pa bi bilo popolnoma neutemeljeno soditi o centralizaciji sredstev«.
