Tiskane izdaje
Na Hrvaškem ostaja Pablo Picasso aktualen tudi po uspehu velike razstave v zagrebških Klovićevih dvorih.
Picasso je pač en sam, a je nedvomno ena sama tudi Jovanka. Za prepoznavnost ne potrebuje priimka, pri zagrebškem Jutarnjem listu pa aktualnost Picassa ohranjajo z ugotavljanjem pristnosti ali ne njegovega dela iz Jovankinih nekdanjih prostorov na Brionih.
Konkretno z idiličnega otočka Vanga, kjer si je Tito omislil rezidenco, vzporedno reprezentančni brionski Beli vili.
Prav na Vangi je skupaj z Nehrujem in Nasserjem staknil glavo. Skupaj so soustvarili Brionsko deklaracijo o neuvrščenosti in jo zatem javno razglasili v Beli vili.
Tito je sicer na Vangi, kjer je danes hrvaška predsedniška plaža, spal v Slovenski sobi in delal v Makedonski sobi, vse to pa v okolju, v katerem ni manjkalo del prvovrstnih jugoslovanskih umetnikov od Ivana Meštrovića do Antuna Augustinčića.
Jovankini prostori so bili v nadstropju in prav tu so novinarji naleteli na Picassovo delo. Ne na sliko, ampak grafiko, pri čemer se cene Picassovih grafik, ki se, če so podpisane, začnejo pri nekaj tisoč evrih, lahko povzpnejo vse do izjemnih, sedemmestnih številk. Če gre za redke in najbolj iskane liste, so Picassove grafike med najdražjimi na svetu.
Kaj so odkrili, ko so fotografijo poslali dvema hrvaškima strokovnjakoma?
Prvi, umetnostni zgodovinar Zvonko Maković, je v njeno avtentičnost podvomil, predvsem zaradi neobičajne lokacije podpisa in datuma, s kakršnim je Picasso označeval svoja dela, pa tudi zaradi podlage. Zaradi papirja z vzorcem, za grafike namreč ni običajno, da bi jih tiskali na tovrstni podlagi.
Več sreče so pri časopisu imeli z Makovićevim kolegom Milošem Glavurtićem, pobudnikom razstave Picassovih grafik v Dubrovniku leta 2008. Meni, da gre za izvirno Picassovo grafiko iz njegovega poznega ustvarjalnega obdobja, za litografijo iz edicije Portraits Imaginaires, ki jo je leta 1970 izdal Georges Salinas.
Grafika iz zbirke Tita in Jovanke naj bi tako nastala po Picassovem gvašu, in sicer ob angažmaju litografskega mojstra Marcela Salinasa, ima pa tudi zelo zgodnjo oznako odtisa. Gre za drugega izmed 250 izvodov (oznaka F 2/250). Ne sodi med drage Picassove grafike, saj so njeno vrednost ocenili na 3 do 5 evrskih tisočakov, a bi ji dejstvo, da je bila v zbirki samega Tita in da se je ob njej šminkala njegova od Triglava do Gevgelije ikonična boljša polovica, ceno - če bi bila seveda kdaj naprodaj - zanesljivo pomnožilo.
