Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsaj pet mojstrovin naše nesnovne žive kulturne dediščine bi se v prihodnjih letih utegnilo znajti na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kjer še ni tradicionalnih slovenskih običajev.
Mednarodni komite bo novembra najprej odločal o škofjeloškem pasijonu. Pasijonu ter tradicionalnemu izdelovanju kranjskih klobas in ljubenskih potic (velikonočnih butaric) so se kot izjemni slovenski dediščini pridružili še cerkljanska laufarija ter drežniški in ravenski pust.
Uvrstitev na ta seznam pomeni izpolnitev prvega pogoja za vpis na Unescov seznam, medtem ko ima Slovenija še nekaj kulturno-etnološke zapuščine, saj je v register nesnovne dediščine vpisanih še 33 enot in 66 nosilcev. Ker pa lahko mednarodni komite na leto sprejme le eno vlogo na posamezno članico, bo na morebitne vpise treba še nekoliko počakati.
Vloga za kranjsko klobaso
Vlada je za prihodnje leto sicer pripravila vlogo za izdelovanje kranjskih klobas.
»Zaradi postopka kandidiranja smo malce bolj taktični in premišljeni pri vpisovanju prihodnjih vlog na Unesco. Aprila so bili za živo mojstrovino državnega pomena razglašena še laufarija ter drežniški in ravenski pust, s čimer se lahko začne redni postopek za kandidaturo na Unescov seznam v prihodnjem letu in morebitno odločanje leta 2016,« je povedal kulturni minister Uroš Grilc, ki meni, da bi lahko tradicionalne slovenske pustne šege šle skozi Unescovo sito v svežnju. »Več možnosti bi imeli na takšen način, poleg pustov, ki sta že razglašena za mojstrovino državnega pomena, verjetno lahko nominirali še škoromate in kurente s Ptujskega polja, ki so v zaključni fazi razglasitve.«
Slovenski etnografski muzej kot koordinator nesnovne kulturne dediščine izvaja postopek povpraševanja pred odločitvijo za kandidaturo za vpis na seznam mojstrovin nesnovne kulturne dediščine državnega pomena tudi za idrijsko in slovensko čipko, belokranjsko folklorno skupino Ivana Navratila in kurente. Na podlagi tega bo sprožen nadaljnji postopek za vpisa na državni in mednarodni ravni. Rok za oddajo nominacij na pariški sedež Unesca je vsako leto 31. marec, do konca januarja pa mora kulturno ministrstvo oddati prijavni obrazec.
