Sloves žirovskega gojzarja

Izdelovanje obutve na Žirovskem ima zelo dolgo tradicijo, prvo razstavo o žirovskem čevljarstvu pa si je bilo mogoče ogledati že avgusta 1948, ko so odprli nove prostore Tovarne športnih čevljev.

Ljudska pravica je takrat navdušeno poročala o najsodobnejši tovrstni tovarni v Evropi, o obžalovanju predsednika Tita, da se otvoritve ni mogel osebno udeležiti, in da se bodo delavci držali besed podpredsednika vlade LRS dr. Marjana Breclja, ki jim je dejal: »Res lepo tovarno imate, ta tovarna je last nas vseh. Dobro izkoristite stroje v njej, štedite z materialom in jo čuvajte kot punčico v svojem očesu.«

Razstavo o razvoju čevljarstva si je na dan otvoritve ogledalo okrog tri tisoč ljudi. »Stare žirovske matere in stari čevljarji so tudi po dve uri čakali, da se je dolga kolona toliko premaknila, da so prišli do razstavnega prostora in v novo tovarno. En sam ponos in veliko začudenje je napolnilo čevljarje, ko so videli nove delavnice, polne sonca, s parketom, belimi stenami, tekočim trakom in vsemi pridobitvami moderne tehnike,« je še zapisal kronist.

Danes je prenovljena čevljarska zbirka urejena v stari šoli in Muzejsko društvo Žiri je aprila letos odprlo še drugi del razstave, posvečene znameniti tovarni Alpina. Postavila jo je etnologinja Tita Porenta, poimenovali pa so jo »Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan …« Čevljarstvo na Žirovskem skozi čas. Tovarna Alpina je praznovala petinšestdeset let delovanja in ta del razstave je posvečen njenemu razvoju in blagovni znamki, predvsem na področju smučarske in tekaške, pa tudi pohodne in splošne modne obutve.

Zgodovina izdelovanja obutve na Žirovskem sega v čas Freisinškega gospostva, daleč zunaj Žirovskega pa so začeli obutev prodajati v 19. stoletju. Razcvet je čevljarstvo doživelo po prvi svetovni vojni, kar je na razstavi predstavljeno z rekonstrukcijo ene izmed številnih takratnih družinskih delavnic. Prikazana je tudi organiziranost delavnic v čevljarske zadruge, s katerimi so premagovali konkurenco na takratnem jugoslovanskem trgu. T. i. vajeniški kot ima dvojni namen: prikaz dela vajencev in preizkus znanja osnovnih čevljarskih opravil.

Med domačini se je ohranilo tudi kaj šaljivega, kot je npr. tale: »Jest, Lovre Bagataj, šuštarsk mojstr, Nova vas, numera ta pa ta, pa maje žena Marjita imava lipe nage za u lip čivl!«