Stari Egipčani so do železa prišli - iz vesolja

Najstarejši doslej znani železni predmeti, ki so delo človeških rok, so meteoritskega porekla.
Objavljeno
20. avgust 2013 15.17
V. U., kultura
V. U., kultura

V dokumentarcih o veličastni arhitekturi starega Egipta in milijonih kubikov kamnitih gmot, ki jih je bilo potrebno pri gradnji piramid izjemno natančno obdelati, pri čemer so tedanji Egipčani od kovin za orodje uporabljali le mehki baker, so arheologi dodali novo spoznanje.

Egipčani so železo poznali, a tisto, ki je prišlo iz - vesolja.

Kot so zapisali v mesečniku Journal of Archaeological Science, so znanstveniki na podlagi visokotehnološkega skeniranja železnega nakita, ki so ga britanski arheologi že leta 191 odkrili v vasi el-Gerzeh v Spodnjem Egiptu, hranijo pa ga v Petriejevem muzeju egipčanske arheologije na University College London, odkrili, da gre za meteoritsko železo, ki ima poreklo v vesolju.

Iz njega so ustvarili predmete, ki so med najstarejšimi kdajkoli odkritimi človeškimi izdelki iz železa.

Gre za železne elemente ogrlice, odkrite v dveh grobiščih, ki so jih uspeli datirati v čas okoli 3.200 pred našim štetjem. Da so nekdanji lastniki tovrstno železo visoko cenili, dokazuje dejstvo, da so ob njih naleteli še na predmete iz zlata ali lapis lazulija.

Meteoritsko železo ima drugačno strukturo od zemeljskega, znanstveniki pa so njegov izvor dokazali na podlagi nedestruktivnega postopka PGAA (prompt-gamma neutron activation analysis), pri katerem vzorce izpostavijo nizkoenergijskim žarkom nevtronov.

Vzorci nekatere nevtrone absorbirajo in ob tem emitirajo gama žarke, stopnja teh pa izda marsikaj. V najdbah iz Egipta so, denimo, razkrili sledi niklja, fosforja, kobalta in germanija, kar je dokaz, da je lahko izvor železa le izvenzemeljski.

Rentgenske raziskave pa so pokazale, da so ga večkrat segreli in obdelali s kladivom. Le tako so lahko prišli do dragocenih predmetov, vrednih posmrtnega življenja.

Dokazano je, da so Egipčani že v 4. tisočletju pred našim štetjem obvladali umetnost kovanja. Meteoritsko železo je namreč veliko trše in tudi bolj krhko od bakra.

»Železo so valjali in oblikovali v želeno obliko,« je za tisk izjavil Thilo Rehren, profesor na University College London. »To je zelo drugačna tehnologija in kaže na to, kako so se Egipčani lotili tega precej težavnega materiala,« je dodal.

Železno dobo, ki je v zadnjih tisočletjih prazgodovine sledila bakreni in bronasti, sicer običajno postavljajo šele v stoletja po okoli leta 1200 pred našim štetjem.

V Sloveniji z njo označujemo obdobje zadnjega tisočletja pred našim štetjem, do prihoda Rimljanov. Iz t. i. starejše železne dobe, često označene za čas hallstattske kulture, poznamo znamenite paradne konje slovenske arheologije, kakršna je situla iz Vač, mlajša železna doba, čas po okoli letu 300 pred našim štetjem, pa je doba Keltov.