Tirni žerjav v muzeju Štore je še posebej zanimiv

Železarski muzej Štore je nastal v novejšem času. Leta 2003 so v Teharjah ustanovili muzej, v katerem je predstavljena tematska zbirka Železarstvo v Štorah. Muzej posluje kot zasebna ustanova in se v celoti financira iz privatnih virov.

Stalna razstava prikazuje razvoj Štor in okoliških krajev od druge polovice 19. stoletja do danes, je povedala direktorica Izobraževalnega centra Štore Slavica Glavan. Poudarek je na rudarstvu in železarstvu. Začetki železarstva segajo v sredino 19. stoletja , v čas, ko je mesta Maribor, Celje in Ljubljano že povezala »železna cesta« z Gradcem, Dunajem in Trstom, in v čas, ko je vpliv industrijske revolucije prinesel številne tehnološke novosti in posodobitve obratov, kar je omogočilo povečanje proizvodnje železa in železnih izdelkov, premog pa je postal pomemben energetski vir.

»V muzeju danes hranimo del industrijske kulturne dediščine železarne v obliki dokumentov, fotografij in načrtov ter predmetov. Zbirka je zasnovana kronološko in tematsko. Predstavljeno je zelo raznovrstno gradivo: načrti, fotografije življenja v kraju, šolstvo, kulturno in družabno življenje ter proizvodnja v železarni od začetka 20. stoletja do danes. V zbirki so tudi razglednice, katalogi in arhivska dokumentacija podjetja. Vse skozi smo jo dopolnjevali in bogatili. Tako še vedno naletimo na kakšen neodkrit biser. Lani smo našli S tatut bratovske skladnice rudniške družbe Rudnik in plavež Štore, ki datira v letu 1895. V njem so napisana pravila poslovanja sklada, ki je bil oblika zavarovanja zaposlenih in njihovih svojcev za primer ostarelosti, nezgod in bolezni.«

Na prostoru nekdanje železarne so ohranjeni stari stroji in naprave, ki so se uporabljali v proizvodnji in sedaj postajajo pomembni spomeniki tehniške dediščine. Med njimi je tudi vrsta skoraj neopaznih spomenikov, zanimivih za strokovnjake in poznavalce lokalne zgodovine. Gre za stroje in naprave, ki se mnogim morda zdijo vsakdanji, ko jih vidijo, sploh ne pomislijo , da so ostaline nekoč pomembnih tehniških naprav, ki so postale tudi pomembni kulturni spomeniki. Med njimi je vrsta takšnih, ki niso redki le pri nas, marveč v vsej Evropi. Takšen lep primer je tirni žerjav, izdelan v Nemčiji leta 1912, sedaj obnovljen in razstavljen v podjetju Štore steel.

Muzej obišče veliko ljudi , ki jih zanimajo tehnišk a dediščina in stari načini dela, nadaljuje Glavanova. »Tako smo lani našteli več kot 1200 obiskovalcev. Posebej veseli smo obiskov šolarjev, saj otrokom lahko predstavimo tehniško dediščino in delo, ki so ga opravljali naši dedki in babice. Obiski šol so načrtovani v obliki ogleda muzeja in filmske predstavitve načina dela v prejšnjem stoletju. Predlanskim smo v muzeju sodelovali pri izvedbi delavnice Inovativnost in ustvarjalnost za mlade. Na njej se z mladimi dela tako, da učenci in dijaki rešujejo konkretne primere iz posameznih podjetij pod vodstvom mentorja. Njena p osebnost je , da mladi med drugim spoznajo tehnišk o kulturno dediščino in zgodovino industrije v našem okolju.« Delavnica je lani pri celjski r egionalni gospodarski zbornici prejela bronasto priznanje za inovacijo.

Del razstavnih prostorov je namenjen občasnim razstavam, ki so tematsko vezane na vsebine stalne razstave ali pa prinašajo druga umetniška in kulturna sporočila. Tako so v galeriji železarskega muzeja od ustanovitve do danes javnosti predstavili številne razstave o tehniški dediščini in drugih tematikah . Z osmimi razstavami s področja tehniške dediščine so gostovali po drugih slovenskih krajih , z razstavama Tihomirja Pinterja Prostori za svetlobno igro in Tadeja Brateta Tehnični spomeniki Slovenije pa v tujini, in sicer v Livarskem muzeju v Budimpešti in Politehničnem muzeju v Moskvi.