Tiskane izdaje
»Prvo leto smo izkoristili za seznanjanje s sistemom delovanja ter preskus uporabnosti objekta in sproti delali analize. Ves čas smo ugotavljali pravilnost odločitve za projekt. Seveda brez začetniških težav ni šlo, a so bile te doslej na srečo takšne narave, da se jih je dalo sproti odpravljati,« je dejal Vetrih.
Od odprtja Ksevta so v kraj najprej prihajali ljudje, ki so zanimivo novost zaznali v medijih, nato pa so sledile skupine šolarjev in študentov, sprva iz bližnjih krajev, v zadnjem obdobju pa tudi iz vse Slovenije in celo iz tujine.
V prvem letu delovanja je bilo o Ksevtu mogoče slišati in prebrati v medijih, zato doslej niso potrebovali kakšne dodatne reklame, jih pa to verjetno čaka v prihodnje, saj se je zavod Ksevt s tem že začel bolj intenzivno ukvarjati preko stikov s šolami in turističnimi agencijami, je še dejal Vetrih.
Kot je dejal, je osnovna dejavnost Ksevta galerijski del z razstavo, ob tem pa se je v hiši zvstilo veliko simpozijev, občnih zborov društev, družabnih srečanj in komercialnih predstavitev različnih podjetij, uvedli pa so tudi abonmajske prireditve različnih žanrov, ki so bile med obiskovalci zelo dobro sprejete.
Gradbena dela na objektu so v glavnem že končana, potrebno pa je priskrbeti še nekaj notranje opreme. V ta namen so se uspešno prijavili na razpis za evropska sredstva, tako da bodo investicijo v višini okoli 100.000 evrov izpeljali v prihodnjem letu. Prav te dni se deloma menja tema razstave, ki bo nadomestila nekatere sedanje eksponate, predvsem doslej zelo atraktivna originalna ruska vesoljska oblačila.
Z dosedanjim delovanjem Ksevta pa so zadovoljni tudi v zavodu. Če je začetek delovanja zaznamoval predvsem pogled v zibelko razvoja vesoljskih tehnologij in delo Hermana Potočnika Noordunga, se zdaj po besedah direktorja zavoda Mihe Turšiča ukvarjajo s posamezniki, projekti in temami, ki raziskujejo in preučujejo najbolj aktualna vprašanja znanstvenega in umetniškega mišljenja.
Oktobra bodo odprli razstavo o Antonu Mavretiču, ki se že več kot 40 let ukvarja z razvojem
vesoljske znanosti in tehnologij. Med drugim je vodil razvoj ključnega inštrumenta za projekt Voyager, ki se danes fizično nahaja na mejnem območju našega osončja in je tako najbolj oddaljen produkt človeštva.
»Osrednja tema naslednjih treh let je Vesoljski vid oziroma kako gledamo v globino vesolja in
nazaj na zemljo. V sodelovanju humanističnih, umetniških, znanstvenih in vesoljskih praks bomo skozi niz
raziskovalnih in produkcijskih projektov pripravili novo veliko razstavo, ki se bo za javnost odprla septembra 2014. Uvod v to temo je prav Mavretičeva razstava,« je dejal Turšič.
Sicer pa je Ksevt po njegovih besedah že od samega začetka vitanjski projekt, saj je nastal na preseku lokalnega in planetarnega. To se odraža tako na arhitekturi kot pri programu. V osrednjem prostoru se namreč izvajajo številne lokalne kulturne, izobraževalne in društvene dejavnosti.
»A poleg notranjega sodelovanja je pomembno predvsem sodelovanje navzven, razvoj turistične ponudbe in identitete kraja. Lokalna skupnost se zaveda, da investicija v infrastrukturo ni dovolj, da so potrebni predvsem vsebine in programi, ki omogočajo razvoj kulturne in turistične ponudbe. S tem namenom se vzpostavlja destinacijska znamka, ki bo obiskovalcem ponudila raznovrstne aktivnosti v kraju in okolici,« je še dejal prvi mož Ksevta.
