Testosteron in kultura ne gresta skupaj

Analiza prazgodovinskih lobanj je potrdila, da smo kulturo razvili, ko se nam je znižala raven testosetrona.

Objavljeno
05. avgust 2014 13.06
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Testosteron ima v vsakdanjem življenju in pop kulturi, v kateri nikoli ne zmanjka brezhibnih teles, pozitiven prizvok, a imajo tisti, ki stereotipno menijo, da mišice in kultura ne grejo skupaj, najverjetneje ... čisto prav.

Kot piše ameriški Archaeology Magazine, rezultati primerjalnih raziskav, ki jih je na več kot 1400 prazgodovinskih in modernih človeških lobanjah opravil Robert Cieri z Univerze v Utahu, kažejo, da se je ustroj človeške lobanje pred okoli 50.000 leti spremenil ravno na podlagi znižanja ravni testosterona, prav to pa je bil čas, ko je začela cveteti zgodnja človeška kultura.

»Vzpon tehnoloških inovacij, ustvarjanja umetnosti in hitrih kulturnih izmenjav se je pri modernem človeku najverjetneje zgodil v času, ko smo razvili kooperativnejši značaj,« je izjavil za revijo Science Daily.

Da so lobanje postale bolj okrogle in manj grobe, kar je mogoče pripisati ravno nižji ravni testosterona, meni tudi antropolog Steven Churchil z Univerze Duke, ki je prav tako sodeloval pri raziskavi.

»Če so hoteli prazgodovinski ljudje živeti skupaj in si deliti nove tehnologije, so morali razviti medsebojno toleranco. Ključ našega uspeha je sposobnost sodelovanja in učenja drug od drugega,« je izjavil.