Tiskane izdaje
Veleposlaništva različnih držav v Sloveniji s sredstvi krojijo nezanemarljiv del kulturne ponudbe pri nas. O višini subvencij so predstavniki nekaterih veleposlaništev bolj redkobesedni, kriteriji in razlogi za tovrstne subvencije pa so si zelo podobni.
Zneske, ki jih določene države investirajo v kulturne in umetniške projekte pri nas, je pogosto težko natančno določiti zaradi različnih načinov organizacije kulturne zunanje politike njihovih držav. Nekatere države jih izvajajo prek svojih kulturnih centrov ali inštitutov, druge ta sredstva vlagajo neposredno prek veleposlaništev.
Za področje kulture in umetniške projekte Francije je v Sloveniji zadolžen Francoski inštitut. Službe za sodelovanje in kulturno dejavnost, ki so bile pred tem del veleposlaništev, so namreč zaradi strukturnih sprememb pred kratkim »spojili« s Francoskimi inštituti tam, kjer so pred tem že obstajali. Podatkov o višini sredstev, vloženih v kulturne in umetniške dogodke, ljubljanski Francoski inštitut ne more posredovati, »ker je to informacija zaupne narave,« pojasnjuje Patricia Košir iz te institucije.
Nemška politika
Anke Popper, referentka za kulturo in stike z mediji z nemškega veleposlaništva v Ljubljani, razlaga, da je njihova najpomembnejša naloga na področju kulture strateško načrtovanje zunanje kulturne in izobraževalne politike. To oblikujejo s posredniškimi organizacijami, kot so na primer Goethe institut, Nemška akademska služba za izmenjavo, Centrala za šolstvo v tujini in podobne, ki jih ne financira veleposlaništvo, ampak nemško zunanje ministrstvo. Večji del sredstev ministrstvo porazdeli med omenjene posredniške organizacije, ki jih te samostojno razporedijo naprej po svetu. Za leto 2011 so sredstva za ukrepe te politike znašala 713,9 milijona evrov, letos jih bodo zvišali na 784,7 milijona evrov. »Zaradi tega je težko razbrati konkretni znesek, ki ga iz kulturnega proračuna zvezna vlada nameni za področje kulture v Sloveniji.«
Sosedske kulturne institucije
Pod okriljem italijanskega ministrstva za zunanje zadeve od leta 2000 deluje Italijanski inštitut za kulturo. Avstrijski kulturni forum Ljubljana je bil leta 1990 ustanovljen kot kulturni oddelek pri takratnem generalnem konzulatu v Ljubljani, danes pa deluje kot samostojna institucija. Podatkov o višini sredstev, ki jih omenjeni instituciji vlagata v kulturo, do konca redakcije nismo prejeli.
Nekatere države svojo kulturno dejavnost izvajajo prek veleposlaništev. Christopher Wurst iz veleposlaništva ZDA v Sloveniji pravi, da so kulturni programi med njihovimi prednostnimi nalogami, o čemer priča tudi znesek, ki so ga Američani lansko leto namenili za različne kulturne in umetniške projekte, in sicer okoli dvesto tisoč dolarjev.
Madžarska je leta 2011 za kulturne in umetniške prireditve svojega veleposlaništva namenila skoraj sedemdeset tisoč evrov. Večino teh sredstev so porabili v prvi polovici leta za madžarski kulturni semester, tj. niz prireditev, ki so potekale v času madžarskega predsedovanja EU, je v odgovoru poudaril veleposlanik dr. István Szent-Iványi. Od Marina Žužula s hrvaškega veleposlaništva smo v zvezi z višino sredstev, namenjenih za kulturo, izvedeli le, da so ta zelo omejena.
Merila sodelovanja
Kriteriji pri izboru za financiranje kulturnih in umetniških projektov so pri različnih državah zelo podobni. Francoski inštitut poskuša predvsem graditi partnerski odnos pri izvedbi projektov ne glede na to, kdo je njihov pobudnik. Projektom, pri katerih ne igra aktivne in vidne vloge, dodelijo manj sredstev. Načeloma jih zanimajo vsa področja kulture, pri izboru projektov pa upoštevajo več načel: promocijo kulturnega dialoga med državami, kar posledično pomeni tudi izmenjavo idej in ljudi in omogoča medsebojno kulturno bogatenje. Promocija in predstavitev lastne kulture na tujih tleh je ključno merilo tudi drugih držav.
Na hrvaškem veleposlaništvu izpostavljajo, da mora biti izbran kulturni dogodek na visoki umetniški ravni. Nemci stavijo na trajnostno kulturno in izobraževalno mrežo, manj na posamezne dogodke. ZDA končne odločitve sprejemajo na podlagi kriterijev, »kot so razpoložljiva sredstva v našem letnem proračunu, časovni okviri, in, najpomembneje, v kolikšni meri menimo, da bo posamezen program ameriško kulturo učinkovito predstavil slovenskemu občinstvu na poučen, zabaven in zanimiv način. Glede na bogato kulturo in izjemen talent, ki ga je mogoče videti v Sloveniji, je odločitve zelo težko sprejemati.«
Knjiga in humanistika
Hiter pregled projektov, ki jih sofinancirajo tuja veleposlaništva ali inštituti, pokaže, da so te ustanove aktivne pri številnih odmevnih dogodkih. Francoski inštitut je pri tem usmerjen v organizacijo intelektualnih razprav na različnih področjih, kot so knjige, humanistika, znanost itd. »Tako smo denimo lani organizirali ciklus šestih srečanj na temo Knjiga in digitalizacija, kasneje tudi srečanje med slovenskim in francoskim filozofom Slavojem Žižkom in Alainom Finkelkrautom.«
Podobno usmeritev ohranjajo tudi letos, pri čemer velja izpostaviti okroglo mizo, na kateri bodo mnenja o slavnem francoskem filozofu Gastonu Bachelardu ob petdesetletnici njegove smrti izmenjali Vincent Bontems, raziskovalec na CEA, in slovenska filozofa Marko Uršič in Edvard Kovač, prisotni bodo tudi na EPK Maribor 2012. Med finančno zahtevnimi projekti izpostavljajo tudi predstavo jahalnih veščin Konjenikova pot junija v Mariboru ali Nevidni cirkus novembra v Murski Soboti, pri katerem poleg ljubljanskega inštituta sodeluje pariški Institut français.
Nemško veleposlaništvo je lani finančno podprlo predvsem glasbene dogodke, denimo koncert Mlade nemške filharmonije v Ljubljani, koncert solista iz Karlsruheja v Piranu, koncertno turnejo znanega nemškega glasbenika Wolframa Christa, ob tem je sodelovalo pri literarnem večeru priznanega nemškega avtorja Andreasa Maierja in krilo stroške tiska za zbirko besedil za strokovni predmet Nemške študije na FDV-ju.
Obletnice in znamenitosti
Podobno pestrost in raznolikost lahko zasledimo tudi v projektih, ki jih promovira Avstrijski kulturni forum, pri čemer so ti pogosto povezani z obletnicami. Tako je lani, denimo, potekala mednarodna konferenca ob osemdeseti obletnici rojstva Thomasa Bernharda. Sem spadajo tudi koncerti in razstave, posvečeni proslavljanju 150. obletnice rojstva Gustava Mahlerja.
Na Italijanskem inštitutu so lani sodelovali s Slovenskim etnografskim muzejem pri razstavi Stoletje italijanskega espressa, tej prepoznavni kulturni dobrini Italije. Poleg tega so pripravili ciklus predavanj o italijanski umetnosti, zgodovini in književnosti od antike do 17. stoletja, ki jih je vodil lgor Škamperle, koncert priznanega violončelista Maria Brunella v Cankarjevem domu, pripomogli k sodelovanju dveh italijanskih umetnikov, ki živita v Sloveniji, pri projektu Paviljon Italija v svetu v okviru 54. beneškega bienala. Pod pokroviteljstvom inštituta je trenutno na ogled tudi fotografska razstava Norme Rossetti v Avli NLB.
Vsestranska Španija
O tem, kakšen pomen umetnosti in kulturi pripisuje Španija, nemara priča že dejstvo, da je spletna stran njenega španskega veleposlaništva v Sloveniji posvečena predstavitvi njene kulturne dejavnosti v Sloveniji.
V preteklem letu so tako sodelovali s številnimi prepoznavnimi institucijami pri nas, naj je to razstava sodobne španske umetnosti in kasneje predstavitev španskih umetnikov na mednarodnem grafičnem bienalu v MGLC, sodelovanje s festivalom Exodos, predvajanje filma Skrivnost njihovih oči Juana Joséja Campanelle v Kinodvoru, predstavitev španske animacije v okviru festivala Animateka, sodelovanje z Mestom žensk, festivalom Liffe, ali nedavna predstavitev zbirke muzeja sodobne umetnosti v Barceloni MACBA na razstavi Muzej afektov v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi. Omenimo še, da veleposlaništvo razpisuje več natečajev, denimo nagrado esAsi za mlade prevajalce. Trenutno je v Narodni galeriji tudi po zaslugi španskega veleposlaništva na ogled razstava Drugi pogled: povezave – soočenja, na kateri je predstavljen velik del avtorjev z obširnega seznama prejemnikov državne nagrade s področja fotografije, ki jo je ustanovilo špansko ministrstvo za kulturo leta 1994.
Slovenski Bob Dylani
Eden največjih projektov ameriškega veleposlaništva v preteklem letu je bil Bob Dylan: postani prostovoljec, ki je vključeval izdajo zgoščenke, na kateri se je štirinajst znanih slovenskih glasbenikov predstavilo z različnimi Dylanovimi skladbami, pa tudi dokumentarni film Večno mlada Slovenija. Poleg tega so bili na veleposlaništvu idejni vodje in glavni pokrovitelji trimesečne razstave jazzovskih fotografij Žige Koritnika v parku Tivoli. Vsako leto podprejo veliko kulturnih projektov in so redni partnerji festivalov, kot so Druga godba, Trnfest, Art Stays na Ptuju, 52. Jazz Festival Ljubljana, Slowind, Liffe itd. Redno sodelujejo tudi s Slovensko kinoteko, del sredstev so namenili tudi Mini teatru.
Pestro ob predsedovanju
Madžarsko veleposlaništvo je v času madžarskega predsedovanja EU podprlo 22 zelo raznolikih prireditev: od koncerta madžarskega pianista Gergelyja Bogányija, razstavo madžarskih fotografov v Galeriji Photon, do nastopa Sodobnega plesnega ansambla Szeged v Cankarjevem domu, pa modno revijo v Kinu Šiška, nastop sodobnega plesnega umetnika Ferenca Fehérja na festivalu Aerowave.
V drugi polovici leta so med drugim podprli koncert jazzovskega pianista Béle Lakatosa Szakcsija v Cankarjevem domu, premiero madžarsko-slovenskega filma Deviški ples smrti v Kinodvoru in v Lendavi, nastop gledališča Maladype iz Budimpešte na festivalu Ex Ponto, nastop lutkovnega gledališča Griff iz Zalaegerszega v ljubljanskem lutkovnem gledališču.
Hrvaško veleposlaništvo najpogosteje sofinancira posamezne kulturne dogodke. Njihovo ministrstvo za kulturo poleg tega dvakrat letno razpiše natečaj za projekte, ki promovirajo hrvaško kulturo v tujini. »Iz teh sredstev subvencioniramo posamezne projekte hrvaških in slovenskih kulturnih institucij, pa tudi združenj in posameznikov,« pojasnjuje Žužul.
Zakaj kultura, umetnost?
Pomen investicij v kulturo in umetnost se, sodeč po odgovorih nekaterih predstavnikov veleposlaništev, v veliki meri pokriva s kriteriji, po katerih ta subvencionirajo kulturne dogodke pri nas. Pri tem denimo Koširjeva iz Francoskega inštituta poudarja: »Seveda je finančna podpora oziroma subvencija v kulturi življenjskega pomena.
Še posebej danes, ko se glavni, včasih tudi edini vir sredstev, to je država, s pojavom krize čedalje bolj umika s tega področja.« In še: »Kulturniki morajo iskati več drugih finančnih virov, da lahko izpeljejo določene projekte. To še posebej velja za tiste, ki se gibljejo izven institucionalnih voda ali pa se nočejo predati komercialni kulturni dejavnosti.« Pri tem lahko inštitut odigra celo ključno vlogo, meni Koširjeva.
Madžarski veleposlanik je prepričan, da financiranje kulturnih prireditev predstavlja enega najpomembnejših orodij, »s katerim lahko oblikujemo pozitivno podobo države. S svojimi prireditvami želimo med Slovenci vzbuditi zanimanje za Madžarsko, za madžarski jezik in seveda za madžarsko kulturo.«
Žužul izpostavlja, da je hrvaška umetnost in kultura Sloveniji dobro znana že zaradi bližine obeh kultur, medsebojnega razumevanja in dinamičnega sodelovanja. »Značaj subvencij v kulturi in umetnosti je prav v tem – da hrvaško kulturo in umetnost, s tem pa tudi Hrvaško kot državo, približamo in z njo seznanimo državljane Slovenije, kar je predpogoj razvijanja še boljših medsebojnih odnosov in vsestranskega sodelovanja.«
Na veleposlaništvu ZDA verjamejo, da pozitivne lastnosti obojestranskega odnosa izhajajo prav iz kulturnih vezi. »Obe državi imata izjemne talente in sposobnosti, vendar vsi največ pridobimo s kulturnimi izmenjavami oziroma z nadgradnjo obstoječega. S pomočjo kulturnih programov, ki jih podpira naše veleposlaništvo, ljudje v Sloveniji pridobijo širšo in jasnejšo predstavo o ZDA (in obratno). V nekaterih primerih, kot na primer pri projektu Bob Dylan, ki smo ga povezali s civilno družbo, smo si s pomočjo umetnosti Slovenijo želeli napraviti boljšo,« zaključuje Wurst.
