Tiskane izdaje
Nova, tretja Golobova opera, po Medeji (2000) in Krpanovi kobili (1992), je nastala na javni razpis vodstva Opere in baleta SNG leta 2008 za otvoritveno predstavo nove ljubljanske Opere, predvidene že leta 2010, a se je delo zavleklo, opera pa je bila že napisana. Tako so jo najprej pripravili za 60. ljubljanski poletni festival, potem pa jo bodo ponavljali še v matični hiši, kjer bo premiera.
Skladatelja Janija Goloba (1948), letošnjega prejemnika Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev, ter pesnika, pisatelja, dramatika in režiserja Vinka Möderndorferja (1958) druži dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Po več scenskih glasbenih prispevkih, ki jih je Golob napisal za Möderndorferjeve dramske režije, sta se prvič skupaj lotila opernega projekta leta 1992 ob Golobovem opernem prvencu, glasbeni komediji Krpanova kobila. Opera je bila naročilo takratnega ravnatelja Darka Brleka ob stoti obletnici ljubljanskega opernega gledališča.
O vsebini
Dramatik, pisatelj, tokrat pa libretist in režiser Vinko Möderndorfer pravi, da se opera Ljubezen kapital dogaja danes. V današnjem, žal tudi slovenskem svetu, v katerem so ljudje vse bolj prepričani, da so edine vrednote denar, nakopičeno bogastvo in slast oblasti. Gre za zgodbo o ljudeh v majhnem kraju med gorami, kjer živi zlatorog, kot govori legenda. Ko je preveč hudo, pride med nas in svet uredi na novo.
Na tovarniškem dvorišču Jernej in drugi delavci ter delavke protestirajo proti tistim, ki so kupili tovarno in jo uničili, njih pa postavili na cesto. Menijo, da je tovarna njihova, saj so jo gradili dolga desetletja. Kapitalist Gruden, lastnik tovarne, namerava iz nje napraviti majhno donosno podjetje. Delavci intonirajo staro puntarsko pesem Le vkup, le vkup, uboga gmajna!, policisti in varnostniki pa razženejo množico, ko Gruden hladno sporoči, da bo še tega dne odpustil Jerneja in dvesto drugih delavcev.
Vzrok za spor med Jernejem in kapitalistom Grudnom je še mlado dekle Nina, ki jo hočejo starši dati v zakon bogatemu Grudnu. Nina ljubi Jerneja, vendar se po volji staršev odloči za bogatega Grudna, odide v gore, da bi našla mir in pravi odgovor na svoje dileme. Tam jo preseneti Gornik in svetuje, naj se odloči po svojem srcu. Pojavi se Jernej in med mladima se vname prepir. Jernej Nini zaželi srečo v zakonu.
Pripravljajo se na poroko, vendar slavje prekine Jernej, ki se zaplete v oster spopad z Grudnom in pomeče po tleh hrano in pijačo. Ko ga varnostniki odstranijo, se začne poročni obred, vendar Nina odgovori, da Grudna noče za moža, in v splošni zmedi zbeži. Grudnovi varnostniki ju iščejo in Gornika pretepejo do smrti, ker noče izdati, kje sta Jernej in Nina, ko pa Gruden najde Jerneja, potegne pištolo in ga ustreli. Truplo zvleče v gradbeno jamo in ga zabetonira.
V tretjem dejanju sta Nina in Gruden že več let poročena, imata dva otroka, razkošno hišo in dovolj denarja. Opera se konča, ko se ponovi prizor iz prvega dejanja s puntarsko pesmijo Le vkup, le vkup, uboga gmajna!, le da je konec drugačen: »Vzemimo pravico v svoje roke«, poje zbor in ob vse intenzivnejši podpori orkestra delavci s kamenjem zrušijo Grudnovo hišo. Pevec in pevka mirno skleneta opero z besedami: »Povedala sva vam zgodbo.« Zgodbo, ki živi čisto blizu nas. Zgodbo, ki se dogaja danes, kot povzemamo po Kristijanu Ukmarju.
Opera z nenavadnim naslovom in več razlagami
Ljubezen kapital je opera z nenavadnim naslovom, ki je hkrati zelo zgovoren, ugotavlja dramaturg Blaž Lukan. V njem sta nedvoumno zapisana oba temeljna pojma opernega dogajanja, postavljena v na prvi pogled nerešljivo, tragično situacijo: srečata se dve nezdružljivi kategoriji našega časa, surovost kapital(izm)a – v operi jo zastopa kapitalist Gruden – in večna romantična ljubezen, vpeta v ljubezenski trikotnik med delavcem Jernejem, študentko Nino in Grudnom.
Situacija ni brezizhodna. Razporeditev moči v operi je sicer jasna, a kapital kljub vsemu ne pomeni absolutne, neizbežne usode; opera na to ne pristaja. Ni kapitalizma brez upora, je rečeno v etičnem (in družbenopolitičnem) programskem imperativu opere. Iz konflikta se rodi utopična sinteza: ljubezen je največji kapital in edini možni nosilec upora. Oster, bojevit konflikt med ljubeznijo in kapitalom je značilnost celotne opere: uprizorjena je v močnih kontrastih, z razločnim slikanjem in polariziranjem zastopnikov različnih vrednot in interesov. Pred gledalca in poslušalca prinaša nekaj domač(n)ega, ljudskega, tradicionalno slovenskega, ugotavlja Lukan.
Osnovni model za to lahko najdemo pri Ivanu Cankarju v motivu doline šentflorjanske ter v dramah Hlapci in Kralj na Betajnovi, satiri Za narodov blagor, povesti Hlapec Jernej in njegova pravica ipd. Ljubezen kapital tako učinkovito povezuje nekdanje s sodobnim, literaturo z življenjem, tipično slovensko z občim. Konča se kot silovit poziv k uporu, kar ne pomeni, da bodo gledalci iz opere odšli naravnost pred parlament. Ali pač?!
