EPK 2012: Zaključni račun z majhnim plusom

S potrditvijo letnega poročila in zaključnega računa se je včeraj zaprlo še eno poglavje lanske Evropske prestolnice kulture (EPK) v Mariboru in partnerskih mestih. Po besedah predsednika sveta zavoda Maribor 2012 Rudija Mogeta je zavod posloval dobro, zaključni račun kaže minimalni dobiček, ki znaša okoli sedemsto evrov.

Vsi producenti so bodisi že bili ali pa bodo še poplačani, dolgov zavod ne bo zapustil, doslej sta bili opravljeni že dve zunanji reviziji poslovanja, ki nista pokazali nepravilnosti, njegovo delo pa ocenjujejo tudi člani Evropske komisije, ki so ravno v teh dneh v Mariboru. Sicer pa je celotni projekt veljal 29 milijonov evrov, kar ga uvršča med doslej finančno najbolj skromne; Moge je ob tem spomnil na številko 200 milijonov, ki je bila aktualna ob podelitvi naziva pred šestimi leti, od tega naj bi 150 milijonov namenili za infrastrukturo, 50 milijonov pa za program.

Ne glede na zamude pri izplačilih s strani mesta ter infrastrukturne težave je bil program izpeljan v celoti, prireditve - vseh dogodkov je bilo skoraj 6.000 - vključno z medmrežnimi proogrami, pa si je ogledalo okoli tri milijone ljudi. Številni programski sklopi, denimo kulturne ambasade in Urbane brazde, so bili unikatna zamisel, po besedah programskega direktorja Mitje Čandra pa bi bilo zelo smiselno to dediščino in dolgoročno naravnane projekte podpreti tudi vnaprej.

Župani vseh mest v vzhodni koheziji, ki so sodelovala pri EPK, podpirajo tovrstno regionalno kulturno platformo, ki bi lahko učinkovito črpala evropska sredstva v novi finančni perspektivi 2014/2020, vendar zasedaj njihove iniciative niso bile uspešne. Niti na ravni Maribora niti države predloga o nadaljevanju dela zavoda v drugačni organizacijski formi in zmanjšani kadrovski ekipi niso podprli, še več, predlog mariborskega mestnega proračuna postavke za kulturo celo zmanjšuje. Čander poudarja, da je leto po izvedbi projekta v večini mest, ki so ga izvedla, najbolj kritično. nedavno so ga denimo seznanili s težavami britanskega Liverpoola; »to je nekakšne čas tranzicije, vendar tisti, ki misli, da se je s koncem EPK znebil kulture v Mariboru, se zelo moti«.

»EPK je bil laboratorij za redifiniranje in repozicioniranje kulture«, pravi Čander, ki med pomembnejše dosežke šteje predvsem širjenje področje kulture na različna polja, od turizma, gospodarstva in ekologije do izobraževanja in znanosti. Po njegovem mnenju o regionalizaciji pri nas veliko govorimo, vendar se nikoli nič ne premakne, prav regionalna razdelitev pa bi omogočila veliko boljše možnosti uspeha pri razpisih EU. »Marsikdo med kulturniki je navajen, da čaka na sprejem občinskega proračuna in misli, da bodo s tem njegovi problemi rešeni, vendar je edina prava perspektiva evropska perspektiva«, meni Čander.

Pobuda, da bi zavod še naprej deloval z ekipo, ki bi štela okoli deset ljudi, še vedno čaka na sogovornika, predvsem na ravni pristojnega ministrstva, če ne bo nobenega odziva, pa se namerava Čander ob koncu aprila posloviti. »Mislim, da bodo takrat moje obveznosti programskega direktorja zaključene in se bom dva meseca pred iztekom formalnega roka mandat zaključil«, pravi Čander, ki pa ne izključuje možnosti, da bi še naprej sodeloval pri projektu razvoja kulture v vzhodni koheziji, če bo za to interes pri tistih, ki imajo vzvode odločanja.

Sicer pa so na zavodu predstavili tudi nekatere statistične podatke in rezultate ankete. V Maribor je lani prav zaradi EPK prišlo za četrtino več obiskovalcev kot leto poprej, v partnerskih mestih pa beležijo dobrih dvanajst odstotkov visoko rast. Število nočitev je bilo večje za petino, od tega je bilo več kot osemdeset odstotkov gostov iz tujine, največji porast pa beležijo pri številu dnevnih obiskovalcev, ki se je povišalo kar za šestdeset odstotkov.