Hoja po svetu bogov – toda na velikem platnu
V ponedeljek se bo z epskim dokumentarnim filmom Stena – vzpon do zlata začel 16. Festival gorniškega filma. V šestih dneh bo na štirih lokacijah ponudil širok vpogled v svet gora, gorske narave, kulture in dogodivščin. Letos je na sporedu 29 filmov iz trinajstih držav, tudi sedem izpod rok slovenskih ustvarjalcev, ter pet predavanj.
Po lanskih koronavirusnih omejitvah, ko so bili filmi na ogled zgolj na eni lokaciji, so organizatorji pripravili prave gorniške olimpijske igre. Obljubljajo izjemne zgodbe na štirih prizoriščih, znanih zvestim gledalcem oziroma obiskovalcem: v Cankarjevem domu v Ljubljani, Mestnem kinu Domžale, Linhartovi dvorani v Radovljici in Mestnem kinu Metropol v Celju. Ljubitelje alpinizma, plezanja, gorske narave, kulture in avanture čaka 29 gorniških filmov, predavanja Iztoka Tomazina, Ivana Rejca in Luke Stražarja ter pogovorna večera o slovenski šoli za nepalske gorske vodnike in mladenkah, ki so premagale kultne pohodniške daljinske poti.
V ospredju bo – kot v vseh letih doslej – zgodba. Direktor festivala Silvo Karo je vtise pred festivalom strnil v nekaj povedi: »V vseh letih delovanja festivala sem se trudil, da bi imel čim bolj pestre vsebine ter s tem ustregel čim širšemu in radovednemu občinstvu. Pravijo: toliko, kolikor je gornikov, je tudi pogledov na gore in početje v njih. Program je dovolj pester in bogat, tako filmsko kot pripovedno.«
Prav to po njegovih besedah privabi v dvorane širšo množico ljudi. »Filmi o gorski naravi in kulturi vedno zavzamejo velik del programa. Nikakor si ne želim, da bi prevladoval samo športni vidik filmov. Morda bom v prihodnje celo razdelil kategorijo gorska narava in kultura na gorsko naravo in gorsko kulturo, kjer bi bil prostor za različne kulture, etnološke filme, povezane z gorami, socialne teme.«
Na platnu zlata slovenska olimpijka
Že uvod v festival bo spektakularen. Olimpijska zgodba Stena – vzpon do zlata je pripoved o štirih elitnih plezalkah: Janji Garnbret, Shauni Coxsey, Brooke Raboutou in Miho Nonaka. Premiera v Ljubljani, ki se je bo z režiserjem Nickom Hardiejem udeležila tudi slovenska zlata olimpijska plezalka, je razprodana, a so organizatorji za 15. februar pripravili dodatno projekcijo.
Dokumentarec spremlja štiri izjemne športnice, predstavi njihov boj za olimpijsko vozovnico in kako vsaka zase doživlja odmik iger za eno leto. Film, so zapisali organizatorji v predstavitvi, je osupljiv vpogled v življenje olimpijca, ki hkrati razkriva, kaj v resnici pomeni biti človek. Janja Garnbret v filmu iskreno pove, da je njena največja tekmica lastna glava. Tudi sicer filmska ekipa splete zgodbo okrog psihičnih in fizičnih demonov, s katerimi so se spoprijemale mlade plezalke.
Slovenska olimpijka bo glavna junakinja ameriškega filma Janja Garnbret: popolna sezona, vrhunce ženskega plezanja predstavlja francoski film Action Directe, pot od klasičnega alpinizma do modernega športnega plezanja pa ponudi film Švicarski raj. Gledalke in gledalci, ki pričakujejo epske himalajske zgodbe, tudi letos ne bodo razočarani. Omembe vreden je najmanj poljski film Zgodba Krzysztofa Wielickega, enega od najboljših himalajskih alpinistov vseh časov. Slovaški film Daulagiri je moj Everest restavrira alpinistično odpravo v jugozahodno steno Daulagirija, italijanski film Klasični alpinizem – izkušnje niso podedovane pa Reinholda Messnerja in njegovega sina Simona pospremi v gorovje Karakorum.
Silvo Karo je pred leti pred enim od festivalov izrekel zanimivo misel, da namreč ni športa, ki bi bil bolj povezan s kulturo, kot je alpinizem. S Festivalom gorniškega filma to vsako leto znova dokazuje. »Ne bi bil rad krivičen do športov in aktivnosti v 'minusu', pod zemljo in pod vodo, kjer je tudi izredno lepo, prav tako je o tem veliko napisanega, poslikanega in posnetega. A svet, ki je v 'plusu', je nam bolj domač, je naš vsakdanjik. Reliefne konice zemlje, ki štrlijo visoko v nebo, so bile v preteklosti predmet domišljije, prostor, kjer so prebivali bogovi. Alpinisti imamo torej privilegij, hodimo po svetu bogov in naša aktivnost je božanska. Ni čudno, da je o tem toliko napisanega. Intenzivnost doživljanja, nevarnost, trpljenje ni samo fizično, tudi misli bistri.«
Bogata domača produkcija gorniškega filma
Poudaril je, da je bil eden od glavnih motivov za nastanek Festivala gorniškega filma spodbuditi domačo produkcijo gorniškega filma. »Tudi v nadaljevanju festivala sem redno poudarjal pomen domačega filma in jih vedno vključeval na festival. V petnajstih letih se je na velikem platnu zavrtelo več kot 600 filmov z vseh koncev sveta in morda je kanček teh projekcij vplival na večjo domačo produkcijo.« Letos bo na ogled sedem filmov slovenskih ustvarjalcev, in sicer portret javnosti precej neznanega filmarja Ivana Bolleta, ki je prvi pri nas predvajal filme z zvokom.
O redki gobi, ki jo nabirajo v odmaknjenih predelih Himalaje, pripoveduje film Goba z vrha sveta, zanimiv bo gotovo tudi Odmaknjen svet – Lenart Magušar v njem na Triglavski magistrali spremlja štiri turnosmučarske prijatelje. Rdeča nit alpinistične trilogije ustvarjalcev Boštjana Virca in Rožleta Bregarja so ob vrhunskih alpinističnih vzponih knjižna dela legend slovenskega alpinizma. Nejc Kavka se je s filmom 30 vrhov za 30 let samostojne Slovenije poklonil tako okrogli obletnici države kot enako staremu Andražu, ki ga je spremljal na vrhove.
Močno vsebinsko zastopana bodo znova predavanja oziroma tematski pogovori, ki jih je Karo že v preteklosti izpostavil kot dodano vrednost in s katerimi privabijo obiskovalce. Prejemnik dveh zlatih cepinov Luka Stražar bo popeljal občinstvo skozi svoje iskanje ravnotežja ter vzpone preteklega obdobja. Alpinist, gorski reševalec in zdravnik Iztok Tomazin je pred kratkim izdal knjigo Na meji, v kateri predstavlja tihotapske in druge zgodbe, povezane z mejami v gorah od Karavank do Himalaje.
Ivan Rejc bo obudil spomin na prvo primorsko odpravo na Aconcaguo pred štiridesetimi leti. Festival se bo poklonil tudi Alešu Kunaverju in drugim, ki so štirideset let uresničevali idejo o šolanju nepalskih domačinov – slovenska šola za nepalske gorske vodnike bo namreč v središču pozornosti ob izidu monografije Z znanjem do zvezd.
Na pogovornih večerih bodo v velikem slogu sodelovale pisateljica Janja Vidmar, ki je o romanju po nekaj sto kilometrov dolgi Jakobovi poti, El Camino de Santiago, napisala roman Niti koraka več, ter tri druge »romarke«, Maruša Orel, Hana Geder in Jera Musič, vsaka s svojim vtisi s kultnih pohodniških daljinskih poti.
