Žarek upanja v temi kinodvoran

Nekatere države so filmski panogi v krizi zagotovile izdatno finančno podporo - Italija kar 130 milijonov evrov.
Fotografija: Ob omejitvi javnega življenja so med prvimi vrata zaprli kinematografi. Foto Shutterstock
Odpri galerijo
Ob omejitvi javnega življenja so med prvimi vrata zaprli kinematografi. Foto Shutterstock

Ob omejitvi javnega življenja so med prvimi vrata zaprli kinematografi. Drugega za drugim pa so države odpovedovale tudi filmske festivale – do zadnjega so upali Francozi, potem pa le s težkim srcem odpovedali cannski festival, ki bi moral potekati v drugi polovici maja. Po poročanju portala Cineuropa je največ filmskih dogodkov in festivalov v Evropi odpovedanih v Španiji in Italiji – tam kar petnajst. Optimistično so jih zamaknili v junij oziroma »do nadaljnjega«. Ustavila se je tekoča televizijska in filmska produkcija, brez dela pa so čez noč ostali filmski ustvarjalci in delavci.

Da bi omilile posledice odpovedi in preložitev dogodkov v avdiovizualnem sektorju v času ko razsaja virus, so se različne evropske države hitro organizirale. Belgijski avdiovizualni center je svoje najnovejše filme, ki jim je virus prekinil ali preprečil kinodistribucijo, prestavil na plačljive platforme in VOD kanale (video na zahtevo).

V nekaterih državah pa so filmski inštituti, centri in zasebni skladi svoj filmski sektor podprli še bolj konkretno. Na Norveškem bodo razvoj filmov, video igric in tv serij v času pandemije na primer podprli z dodatnim 1,18 milijona evrov. Številka se zdi visoka, a ni nič v primerjavi s 130 milijoni evrov, ki jih je za pomoč zaposlenim in podjetjem v turistični in kulturni industriji obljubila italijanska vlada. Gre za nadomestila operaterjem, avtorjem, umetnikom, igralcem in izvajalcem na področju performativnih in avdiovizualnih umetnosti, ki so jih prizadeli ukrepi vlade za zajezitev okužb. Tudi ustvarjalci odpovedanih predstav bodo dobili nadomestila v obliki bonov. Italijanske oblasti so za april še napovedale začasno odložitev plačila davkov, prispevkov za socialno varnost in obveznih premij za zavarovanje kinematografov.



Medtem pa italijanska filmska produkcija le ni povsem zamrla. Oskarjevec Gabriele Salvatores denimo že snema nov film z naslovom Viaggio in Italia, ki bo prikazoval vsakdan Italijanov v času izbruha virusa in karantene. V intimo domov (in misli) namerava Salvatores vstopiti preko posnetkov mobilnih telefonov ljudi, ki si bodo želeli sodelovati pri ustvarjanju filma.
 

Solidarni Netflix


Ameriški pretočni gigant pa je filmsko kreativno skupnost, ki se je znašla v nemilosti, sklenil podpreti s 100 milijoni dolarjev. S tem ne namerava zaščititi le svojih dosedanjih sodelavcev, pač pa del denarja namenja tretjim osebam in neprofitnim organizacijam. Milijon funtov je namenil recimo Britanskemu filmskemu inštitutu za ublažitev upada zaslužka tamkajšnjim filmarjem.

Ted Sarandos, programski direktor Netflixa, je to samaritansko gesto povzel z besedami, »Kriza zaradi koronavirusa uničuje številne panoge, vključno s filmsko industrijo. Ugasnila je skoraj vsa televizijska in filmska produkcija po vsem svetu – več sto tisoč članov filmskih ekip je ostalo brez dela. Sem sodijo električarji, mizarji, vozniki, frizerji, maskerji ... Mnogi med njimi so plačani na uro in so odvisni od projektnega dela. Ti ustvarjalci so v boljših časih podpirali Netflix, zato jim zdaj v težkih časih želimo pomagati mi. Še posebej, ker vlade po svetu še kar ugotavljajo, kakšne gospodarske ukrepe bi sprejele.«

V zameno, pa lahko nekaj ponudijo nazaj tudi filmarji. Kot poročajo čez lužo, so producenti ameriških zdravniških tv serij, kot so Talenti v belem, Postaja 19 in Dobri zdravnik, v času splošnega pomanjkanja zdravniške zaščitne opreme, svoje snemalne rekvizite, zaščitne halje, maske, rokavice, pa tudi drugo opremo, odstopili resničnim bolnišnicam.

Komentarji: