Tiskane izdaje
Nocoj se z iransko-nemško koprodukcijo Zrcalo v zrcalu režiserke Negar Azarbajdžani v Kinoteki začenja 29. Festival gejevskega in lezbičnega filma, na katerem bo do prihodnjega vikenda v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in na Ptuju predvajanih petinštirideset celovečernih in kratkih igranih ter dokumentarnih filmov iz dvajsetih držav.
Med več kot dvesto festivali gejevskega in lezbičnega filma po svetu (GLBT filma) slovenskega, ki ga organizira Društvo ŠKUC, prekriva posebna patina, saj velja za najstarejši tovrsten festival v Evropi.
Letošnji izbor prinaša najkakovostnejše filme z vseh delov sveta, ki so bili posneti v zadnjih dveh letih in še niso bili predvajani v Sloveniji; mimogrede, program letošnjega Liffa je vključeval dva odmevna francoska filma z LGBT tematiko, zmagovalca canskega festivala Adelino življenje in film Neznanec z jezera.
Eden od trendov v svetovni LGBT kinematografiji je družinska problematika, ki sega od odnosov s starši do novih LGBT družin, kar je med drugim tema švicarske uspešnice Rosie, naslovljene po glavnem liku matere, ter izvrstne ameriške drame Kmalu, v kateri konec sedemdesetih let gejevski par posvoji otroka z Downovim sindromom.
Družbene represije in diskriminacije se lotevajo Zrcalo v zrcalu skozi prijateljstvo med iranskim transspolnim Edijem ter ženo in materjo Rani, katere začetni predsodki se transformirajo v empatijo in razumevanje, ameriški dokumentarec Born This Way razkriva življenje mladih lezbijk in gejev v Kamerunu, kjer je na svetu največ aretiranih zaradi homoseksualnosti, in pa prvi nepalski film na to temo, drama Soongava – ples orhidej, v kateri se mlada Diya upre staršem in družbenim pričakovanjem ter zavrne dogovorjeno poroko in se odloči za dvoje: da bo postala plesalka tradicionalnih nepalskih plesov in zaživela s svojo ljubeznijo, prijateljico Kiran.
Transspolnost in transseksualnost sta tudi sicer med osrednjimi letošnjimi vsebinami. Kratki francoski dokumentarec Bambi predstavlja življenje kabaretne plesalke in pevke Marie-Pierre Pruvot, ki je bila kot Jean-Pierre rojena leta 1935 v Alžiru, nato je kot zvezdnica pariškega kabareta Carrousel operativno zamenjala spol in kot lezbijka zaživela z dolgoletno prijateljico, po koncu kabaretne kariere pa doštudirala na Sorboni in trideset let poučevala na srednji šoli.
Z bistveno manj sreče se prebija skozi življenje štiridesetletna transspolna Goca v dokumentarcu Ko sem bila jaz smrkavec, sem bila smrklja, ki v nestrpnem Beogradu s kombinacijo prostitucije in kabareta preživlja mladoletno nečakinjo in infantilnega partnerja, še bolj tragična je zgodba polbratov z družbenega roba, transseksualca in grbavca v južnokorejski drami Teža.
Temu nasprotno v dokumentarcu Ena nič ena predstavljena performerja Cybercissy, sicer Antoine Timmermans, ki se prek ustvarjalnosti spopada s shizofrenijo, in BayBjane, zasebno Mourad Zerhouni, ki je svojo pritlikavost spreobrnil v odrsko kvaliteto, zajemata življenje z veliko žlico. Cybercissy in BayBjane bosta tudi nastopila pred nocojšnjo filmsko projekcijo.
Brez slovenskih filmov
Ameriški dokumentarec Jaz sem Divine predstavlja življenje geja in transvestita Harrisa Glenna Millsteada, ki mu je kot divi duhovitega, odbitega transgresivnega filmskega režiserja Johna Watersa zlasti s filmom Hairspray uspel veliki met tudi v mainstream popularno kulturo.
Omeniti velja še japonsko dramo Jošiko in Juriko o lezbičnem prijateljstvu med pisateljico Juriko Čujo in japonsko prevajalko iz ruščine Jošiko Juasa, ki sta živeli v prvi polovici 20. stoletja, ter dokumentarce V londonskih sobah o zasebnosti londonskih gejev različnih generacij, Razkriti v Vzhodnem Berlinu o vzhodnonemških lezbijkah in gejih ter Moja pošast in jaz, v katerem spregovori britanska pisateljica Jeanette Winterson.
Na letošnji festival sicer ni bilo prijavljenih slovenskih filmov, zato pa je v programu namenjena posebna pozornost velikanoma slovenske kinematografije, letos preminulemu Vojku Duletiču in mojstru zimzelenih filmov Vesna in Ne čakaj na maj Františku Čapu – retrospektivo ob stoletnici Čapovega rojstva decembra pripravlja Kinoteka –, ki sta svojo homoseksualnost implicitno vključevala v kinematografijo.
