Tiskane izdaje
»Videl sem stvari, ki jih vi, ljudje, ne bi verjeli.../ Vsi ti trenutki bodo izgubljeni v času, kot solze v dežju. Čas je, da umrem«, so besede, ki jih izgovori Rutger Hauer v enem najbolj citiranih filmskih monologov vseh časov. Iztrebljevalec (Blade Runner) režiserja Ridleya Scotta iz leta 1982 se je nepričakovano - malo je manjkalo, da ga sploh ne bi posneli - in hitro zapisal v zgodovino filma, za mnoge je postal kultni.
Rutger Hauer je Roy Batty. Še vedno. Pri triinsedemdesetih. Poleg smisla za poezijo in humor jima je skupen tudi smisel za človeka.
Igralec, ki zadnjih štirideset let živi med Santa Monico in svojim rojstnim mestom na Nizozemskem, visoko ob Severnem morju, pravi, da je imel Roy, tako kot on, rad poezijo. »In imel je smisel za humor. Bil je tudi seksi, a si s tem ni mogel kaj dosti pomagati. Imel sem torej na voljo le nekaj elementov, nekakšno skico, ki sem jo vsak dan snemanja spreminjal ... Brez posebnih navodil režiserja. Vedela sva samo glede njegove smrti, dogovorila sva se o njej, da bo umrl počasi ... Po vseh teh dramatičnih smrtih ostalih replikantov, po vseh teh akcijskih zasledovanjih in bojih je gledalec verjetno pričakoval vrhunec v spopadu med Royem in Deckardom, kakšno veliko pretepačino, a resnična narava Roya se razkrije v načinu, kako umre. In potem še tista golobica ... Nekega dne sem spomnil, da bi golobico ob mojem telesu pridala drugačno senzibilnost prizoru. Ridley Scott je bil takoj za. Ker pa smo ga dolgo ponavljali, je bila skoraj otrpla od mraza in dežja in ko sem jo pri uspelem poskusu spustil, da bi zletela, se je samo opotekla stran ... Stvar so rešili v montaži. Skoraj bi uničila najpomebnejši prizor mojega življenja,« je povedal Hauer.
