Čas in denar je na strani Kitajcev

Warcraft: Začetek je letos pogorel v ameriških kinematografih. Ta visoko proračunski izdelek, narejen po priljubljeni video igri, je namreč v prvem vikendu v ZDA zaslužil le 24,4 milijonov dolarjev. Na Kitajskem pa je v enakem času prinesel 156 milijona dolarjev. To je le eden od primerov, ko kitajski filmski trg rešuje hollywoodske filmske naložbe.

Kitajska je doslej kar nekajkrat presenetila z obiskom filmov, ki drugod niso naleteli na pozitiven odziv. Prvi tovrstni primer je bil film Časovna zanka (2009), ki je imel sicer skromen proračun, večino denarja pa zaslužil prav na Kitajskem. Letos je, denimo, nadaljevanje Mojstrov iluzij 2 uspelo na Kitajskem, medtem ko je domače občinstvo pustilo hladno. V preteklih letih so Kitajci reševali Ognjeni obroč in mu zagotovili filmsko nadaljevanje v letu 2018, prav tako je Terminator: Genysis postal uspešnica na Kitajskem, medtem ko je drugod po svetu bolj kot ne propadel.

Izgubljeno v prevodu

Velja seveda tudi nasprotno. Veliki letošnji svetovni hit Vojna zvezd: Sila se prebuja na Kitajskem ni imel velikega odmeva. Tam namreč ta dobičkonosna franšiza ni dosegla kultnega statusa kot drugod po svetu. Prav tako – kot opozarjajo mnogi kritiki – na Kitajskem nimajo možnosti za uspeh filmi, v katerih prevladuje določen tip humorja, vezan na specifike ameriške kulture ali morda še zahodnega sveta. Tako na primer Varuhi galaksije, ki hjih je sprejelo tako občinstvo na zahodu kot kritiki, na Kitajskem niso dobili resnejšega odziva.

Guardianova kritičarka opozarja, da večino hollywoodskih spektaklov danes snemajo z mislijo na medkulturne razlike in se raje izognejo kompleksni govorici v filmih. Tako, denimo, glavni junak filma Jason Bourne (Matt Damon) v istoimenskem filmu spregovori le nekaj enostavčnic. Iz istega razloga, ugotavlja kritičarka, hollywoodski spektakli nasploh postajajo vse bolj redkobesedni, dialogi v njih vse bolj preprosti ali celo infantilni. Jezikovno bogastvo besednih iger, dvojnih pomenov ali misli, izrečenih med vrsticami, se je tako skoraj v celoti preselilo v TV serije.

Največji filmski trg

Verjetno ni presenetljivo, da se poskuša Hollywood prilagoditi napovedi, da bo Kitajska leta 2017 postala največji filmski trg na svetu z obljubo 9 milijard dolarjev dobička letno. Veliki hollywoodski studii se že vrsto let vse bolj prilagajajo potrebam in zahtevam kitajskega trga, pa tudi kitajski cenzuri, občutljivi tako na nasilje, seksualnost, na jezik (film Deadpool tako na primer sploh ni prišel pred kitajsko občinstvo), kot na portret svoje države v ameriških uspešnicah.

V remaku Rdeče zore pred nekaj leti so hollywoodski producenti kitajske militaristične sile iz izvornega filma zamenjali s severno korejskimi. V nov izdelek sage Vojne zvezd, ki v kino prihaja konec letošnjega leta, so Američani vključili velika kitajska zvezdniška imena, kot sta Donnie Yen in Jiang Wen. Podoben manever so uporabili že pri Iron Manu III, kjer so eno od prizorišč prenesli na Kitajsko in v film vključili kitajsko zvezdnico Fan Bingbing. Tudi v Marsovcu je kitajska vesoljska agencija prikazana v pozitivni luči. Sorodnih primerov, kjer največja filmska velesila odkrito koketira s Kitajsko, ne manjka.

Nič drugače ne bo s filmi, ki jih Hollywood načrtuje v prihodnje, tudi zato, ker Kitajci kupujejo hollywoodske studie ali pomembne deleže v njih. Ena največjih kitajskih filmskih korporacij Dalian Wanda Group, ki jo vodi tajkun Wang Jianlin, je z nakupom Legendary Entertainment in verigo kinematografov AMC Entertainement pridobila pomemben nadzor nad produkcijo in distribucijo filmov.

Pred leti so bili koproducenti ameriških filmov Francozi, Kanadčani, Japonci in Nemci. A ti investitorji, kot opozarja Los Angeles Times, niso močno vplivali na hollywoodsko kulturo. Ključna za razcvet kitajske filmske kulture je intenzivna rast tamkajšnjega srednjega razreda, »ki ima čas in denar«, kot je zapisal dopisnik Wall Street Journala. Zaradi svoje velikosti, vse boljše filmske infrastrukture (produkcijske in distribucijske) in predvsem z jasno politično agendo vplivanja in samopromocije skozi film (t.i. mehka moč), si lahko komunistična velesila privošči, da doslej najmočnejši filmski industriji postavlja svoje pogoje.

Zabavna velesila

Še več, če spremljamo produkcijo velikih spektakularnih uspešnic zadnjih let, je očitno, da se je znal pisanim in nepisanim zahtevam Kitajcem Hollywood prilagoditi že kar v naprej. Tako se ne gre čuditi, da ameriški studii razmišljajo, kako bi delež filmske produkcije snemali izključno za Kitajsko. Po drugi strani se Kitajci nočejo zadovoljiti le s prevzemi hollywoodskih studiev, verig kinematografov in cenzorskimi posegi v ameriške filme. Z velikimi investicijami v lastno filmsko produkcijo se poskušajo vzpostaviti tudi kot globalna sila na področju zabavne industrije. Podjetje Dalian Wanda Group je v film Veliki zid (The Great Wall) režiserja Zhang Yimouja z Mattom Damonom v glavni vlogi vložil 135 milijonov dolarjev. Fantazijsko akcijski film, ki v kinematografe po svetu pride leta 2017, bo tako preizkusni kamen za to, ali lahko gospodarska velesila primat prevzame tudi na področju filma.