Dokumentirano: Najstniški paparac

Zgodbe, kot bi jih pisal Bret Easton Ellis.

Objavljeno
03. avgust 2016 19.49
reu/FILMFESTIVAL-CANNES/
Igor Harb
Igor Harb

Adrian Grenier je filmski in televizijski igralec, najbolj znan po glavni vlogi v seriji Priskledniki. Ko je neke noči odhajal domov z zabave in padel v zasedo bliskajoče množice paparacev, je opazil, da je med njimi deček. Tako je spoznal Austina Visschedyka, 13-letnika iz Hollywooda, ki se je šolal doma, da je lahko noči preživljal v lovu na pijane zvezdnike. Grenier se je odločil obrniti kamero, tako da se je pridružil fantu in njun odnos dokumentiral na film.

Lov za slavo

Kar je v osnovi majhen film, stranski projekt manjšega televizijskega zvezdnika o precej ozki in na videz puhli temi, je pravzaprav večplastna družbena kritika in vpogled v metaresničnost čedalje bolj simuliranega sveta. Naj razložim. Grenier se na skoraj antropološki način najprej pridruži Austinu in njegovemu »plemenu«. Ti so sprva nezaupljivi do zvezdnika na drugi strani bliskavice, saj mislijo, da se jim hoče posmehovati, a ga kljub temu sprejmejo medse. 

Medtem Grenier intervjuva svoje kolege o paparacih in o Austinu. Paris Hilton in Lindsay Lohan na primer se zavedata, kako pomembni so paparaci za njuno slavo, čeprav si želita zasebnosti. Obe poznata Austina, saj izstopa zaradi mladosti in prikupnosti, kar fant izkoristi za boljši dostop do zvezdnikov in večje zaslužke.

Spoznamo tudi njegovo družinsko življenje, kjer je očitno, da je ne glede na leta mojster taktike deli in vladaj, saj zna od svojih ločenih staršev izsiliti vse, kar si želi. Tako mu tudi ni treba hoditi v šolo in lahko ponočuje med paparaci. Seveda pa mu, kot vsem paparacem od Marcella iz Felinijevega Sladkega življenja naprej, lov za slavnimi predstavlja lov za slavo. In Austin skozi druženje z Grenierjem postaja vse bolj prepričan, da mu to uspeva.

Skrivne noči s Paris

S tem pa se stvari zapletejo. Grenier tako, ponovno v antropološkem duhu ugotavlja, da preučevanje začenja vplivati na subjekt. Vendar ga to ne moti z raziskovalskega vidika, temveč ugotavlja, da začenja škodljivo vplivati na mladostnika. Kako škodljivo? Kot je povedal v intervjuju za Huffington Post: »Snemal sem film in, tako kot paparaci, sem hotel dobiti dobro vsebino. Na enem nivoju sem ga prepričeval, naj preneha s tem početjem, na drugem pa tega nisem hotel, saj sem snemal film o njem.« 

Hkrati se Grenier odloči preizkusiti, kakšen je njegov dejanski vpliv na dogajanje. Tako se dogovori s Paris Hilton, da se nekaj tednov na videz »na skrivaj« družita, da ju paparaci opazijo, saj hoče ugotoviti, ali je res, da se zgodbe ustvarjajo na podlagi naključnih fotografij. Načrt le deloma uspe, a to ni težavno, saj film vse bolj obrača fokus z Visschedyka na družbo, ki je obsedena s slavnimi in idejo o tako imenovanih parasocialnih razmerjih, kjer so ljudje prepričani, da so prijatelji s slavnimi, ker pač toliko vedo o njih iz tabloidov in z interneta.

Slavno o slavnih

Že da film režira in vodi igralec, ki je zaslovel s tem, da je igral slavnega igralca, je zelo meta. Vse skupaj pa doseže vrelišče absurda, ko Austin na snemanje pogovora pripelje svojo snemalno ekipo, ki snema resničnostno oddajo o mladih paparacih. Kar je kot scena iz romana Breta Eastona Ellisa (Manj kot nič, Ameriški psiho, Glamorama).

Grozljivka pet korakov od slave

Tudi zaključek filma je podoben antropološki študiji, saj Adrian Grenier in gledalci dobimo kratek vpogled v svet, ki nam je bil doslej skrit, medtem ko Visschedykova zgodba ne dobi pravega zaključka. No, morda pa ga bo ponudil letos posneti kratki film Three Deaths (Tri smrti), grozljivka, v kateri je Austin prvič direktor fotografije. S tem je prišel zelo blizu svojih sanj; Grenierju namreč pove, da se čez pet let (to je lani) vidi kot profesionalni fotograf slavnih, v tem filmu pa sta v glavnih vlogah Francesca Eastwood (Clintova hči) in Barron Hilton (Parisin brat). Kar je precej blizu pravi stvari.

***

Priporočila za radovedne

Dokumentarni filmi so v zadnjih letih zaradi krize uveljavljenih medijev, ki si, podvrženi čedalje hujšim finančnim omejitvam, vse težje privoščijo poglobljeno spremljanje kompleksnih zgodb in njihovega zakulisja, v nekaterih prvinah prevzeli zastavo raziskovalnega novinarstva.

Skupina Delovih novinarjev, navdušenih ljubiteljev tovrstnega žanra, vam zato v naši tedenski rubriki Dokumentirano ob četrtkih ob 15. uri predstavlja in priporoča dokumentarne filme po lastnem izboru.

V vlogi avtorjev za pestrost vsebinske in slogovne ponudbe rubrike skrbijo Lenart J. KučićVesna MilekTina LešničarIrena ŠtaudoharBoris Čibej in Mojca Zabukovec.

Vsa priporočila za radovedne so zbrana na tej povezavi.