Tiskane izdaje
NOFX so na plošči The War On Errorism iz leta 2003 v uvod pesmi The Separation of Church and Skate vključili tudi ta prikupen dialog med očetom in otroci ter pesem zaokrožili z jadikovanjem o »propadu« punka. Le nekaj let pozneje, kot v nekakšnem odmevu, Fat Mike, pevec NOFX, v filmu Tista druga beseda na F opisuje, kako težko je hčerki razložiti, zakaj je dekle, ki ga ima vtetoviranega na roki, zvezano, medtem ko Lars Frederiksen, pevec sorodne skupine Rancid, pove, da se je preselil v San Francisco, saj so tam starši sošolcev njegovih otrok lažje sprejeli njegovo tetovažo na čelu. Tista druga beseda na F je father, oče, film pa prikazuje, kako se punkerji soočajo s starševstvom in kako ga usklajujejo s kariero/življenjskim slogom.
F kot foter
Melodični punk iz kalifornijske scene je osvojil vrhove glasbenih lestvic v devetdesetih in čeprav »čistokrvni« punkerji priznavajo le britansko sceno iz sedemdesetih let, nikakor ne gre spregledati vpliva, ki so ga imeli NOFX, Pennywise in seveda Green Day na popularno glasbo. Dobri dve desetletji kasneje so številne skupine na turneji, saj imajo še zmeraj dovolj oboževalcev, da razprodajo dvorane, a je med njimi premalo takih, ki bi bili pripravljeni kupiti plošče.
Osrednji protagonist filma je Jim Lindberg, pevec skupine Pennywise. Režiserka Andrea Blaugrund Nevins ga spremlja med 218-dnevno turnejo, ki jo poskuša uskladiti z družinskim življenjem, vmes pa so vključeni še intervjuji s številnimi drugimi punkerskimi očeti, vključno s Fleajem iz Red Hot Chili Peppers, Markom Hoppusom iz Blink-182, Timom McIlrathom iz Rise Against, skejterjem Tonyjem Hawkom ter zgoraj omenjenima Fat Mikom in Larsom Frederiksnom. Lindbergova biografija Punk Rock Dad je bila tudi navdih za film.
F kot futr
Poleg konflikta med proti-avtoritativno držo in tem, kako punkerji poskušajo biti dobra vzgojna avtoriteta za svojega otroka, se film osredotoči tudi na par drugih besed na F. Prva je food, hrana, v smislu postaviti jo otrokom na mizo.
Vpliv upada prodaje CD-jev in nizkih prihodkov večine glasbenikov od digitalne glasbene distribucije je tukaj predstavljen skozi komercialno relativno uspešne Pennywise. V več kot 20-letni karieri je skupina vsaki dve leti izdala album, vmes pa so koncertirali. A, kot razloži njihov manager, prej so šli enkrat na leto na turnejo, zdaj pridejo enkrat na leto domov, saj koncerti predstavljajo glavnino prihodkov. Še vedno pa so punk band, kar pomeni, da letijo z easyjetom, spijo v poceni motelih in se še ceneje prehranjujejo. Glamur zvezdništva in punkerski življenjski slog sta pravzaprav na nivoju trgovskega potnika, a to je edini način, da lahko sebi in svojim družinam zagotovijo udobje srednjega razreda.
F kot fokus
Poleg fizičnega napora življenja na poti (in alkohola ali drog, ki jih nekateri potrebujejo, da lahko stopijo pred občinstvo) intervjuvanci kot glavno težavo tega življenjskega sloga izpostavijo fizično odsotnost pri odraščanju otrok. Prav vsi so odraščali brez očetov in hočejo svojim otrokom ponuditi tisto, česar sami niso imeli. To je ob vse daljših turnejah vse težje. Skype in telefonski klici omogočajo (prekinjajočo) komunikacijo, a Lindberg lahko pelje hčerko na šolski ples samo tako, da odpove koncert, ob čemer pa ostali člani Pennywise negodujejo. Do konca filma je psihično in fizično izmučen in tako močno pogreša družino, da njegova odločitev o izstopu iz benda ni presenečenje.
Čeprav vsi razlagajo, kako so bili prepričani, da ne bodo dovolili, da prihod otrok spremeni njihov punkerski način življenja, so kmalu ugotovili, da ne moreš biti dober starš, če se ne osredotočiš na otroka in nisi prisoten v njegovem življenju. In ne samo fizično; kot pove Flea iz Red Hot Chilli Peppers, je po rojstvu njegove zdaj že odrasle hčerke tudi prekinil z drogami in alkoholom, saj je vedel, da drugače ne more biti zares ob njej.
F kot »fejk«
Punkerji naj bi še bolj kot ostali glasbeni zvezdniki živeli hitro in divje, iz tega naj bi tudi črpali material za svoje ustvarjanje. Sicer naj bi bili zlagani, fejk. Film Tista druga beseda na F jih prikaže v zelo pristni luči, v odnosu do otrok, v tem, kako lastno uporništvo združujejo z zdravim vzgojnim okoljem. S tem, da naredijo punk rock bolj varen. In to zahteva več kreativnosti kot večina njihove glasbe.
