Tiskane izdaje
Tako ne preseneča, da so se številni cineasti – od Clauda Lanzmanna in Marcela Ophülsa do Rithyja Panha, torej predvsem v domeni dokumentarnega filma – v svojih delih lotili temeljitega premisleka tistih momentov, ko se njune poti križajo. Tem avtorjem se s svojima zadnjima filmoma pridružuje tudi Joshua Oppenheimer.
Ta ameriški dokumentarist, ki zadnja leta živi na Danskem, je svoje prvo delo, televizijski dokumentarec The Entire History of the Louisiana Purchase posnel že konec devetdesetih let, a v mednarodnem prostoru se je silovito uveljavil šele s svojim celovečernim dokumentarnim prvencem, delom Teater ubijanja (The Act of Killing, 2012), v katerem preiskuje eno najbolj krvavih poglavij iz zgodovine sodobne Indonezije, množične poboje »komunistov«, ki so se zgodili po vojaškem udaru leta 1965. Za to pretresljivo delo je prejel številna mednarodna priznanja, od nagrade ekumenske žirije na Berlinalu, evropske filmske nagrade za najboljši dokumentarec, pa vse do nominacije za oskarja v kategoriji celovečernih dokumentarnih del (ki pa ga seveda ni dobil, ker je bilo delo z ameriškega stališča preveč kontroverzno, saj je v njem brez zadržkov spregovoril o vlogi, ki so jo v pobojih imele Združene države). Tem dogodkom pa se posveti tudi v svojem najnovejšem filmu, delu Pogled tišine (The Look of Silence, 2014) – tega bo avtor predstavil tudi na ljubljanski premieri filma, 13. maja v Kinodvoru – le da v njem obrne perspektivo: če so v prvem o pobojih spregovorili krvniki, pa Oppenheimer tokrat besedo prepusti žrtvam oziroma njihovim potomcem.
Več preberite na spletni strani pogledi.si.
